Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Gorniška popotnica 22.01.04

Radio Dur, 22.01.2004: Miha Pavšek: pa je pritisnil, sibirski mraz namreč. Luž ni več, snega pa ponekod spodaj ravno toliko, da nam škriplje pod podplati. Pa saj, ali ni to tisto škripanje, ki nam kljub drgetanju prinaša zdravje in krepost? Samo primerno se morate zaščititi in odprti so vam vsi pogledi na imsko pokrajino, v času prazne luno še toliko bolj potrebno snežne beline.

Gorniška popotnica, 22.01.2004

Z letošnjo zimo očitno ni šale, pretekli teden je napadla tudi avtorja popotnice, ki je žal obležal »na fronti«. In ker človek ni v nesreči nikoli sam in povrhu vsega ta še nikoli ne počiva, so se mu postopoma pridružili tudi drugi člani družine. Čaj je tekel v potokih, kašelj in vse drugo, kar sodi poleg (in tega ni tako malo!) pa je tu in tam celo preglasilo najmlajšo članico družine, ki je sicer »po uradni dolžnosti« še vedno na mleku. Pa kaj to, da je le zunaj iz dneva v dan zima vse bolj konkretna. Počasi in vztrajno beli našo deželo in vse manj je pokrajin, ki niso pod snegom. Počasi se bo spravila tudi na te mrke »otoke«, morda že ta konec tedna ali pa takoj na začetku prihodnjega, vsaj tako kažejo zadnji srednjeročni vremenski obeti. Ameriški so bolj suhi, evropski prav nasprotno. Držimo pesti, da bo ciklon, ki bo ob koncu tedna nastal nad Francijo počasi iztegnil lovke tudi vse do naših krajev, potem bo spet kar nekaj padavin, morda tudi tu spodaj snežnih.

Vsekakor pa smo v mrzlih zimskih dneh. Naslednjih nekaj jih bo celo tako imenovanih ledenih, to je takih, ko se tudi prek dne temperatura zraka ne dvigne nad ledišče. In bomo spet (na )drsali, seveda ne po pločnikih in cestah, temveč po naravnih drsališčih. Jih še ne poznate v vašem kraju in bližnji okolici? Potem je zdaj zadnji čas, da se lotite raziskovanja domače pokrajine v zimskih razmerah. Naj vas mraz in veter nikar ne motita pri tem, saj sta še kako zdrava, pred nameravanim brskanjem na prostem se le primerno oblecite in obujte. In tudi gore še nekaj časa raje opazujte od daleč, od blizu so bile minuli vikend že usodne! Letos res ni bojazni, da bi zmanjkalo snega in ljubitelji prave pomladanske smuke bodo gotovo lahko prišli na svoj račun, vse tja do prvomajskih praznikov. Nekateri vetrovi krivijo in odnašajo drevesa in hiše, natančneje njihove strehe, drugi pa nam prinesejo čustvene spremembe.

Že angleška pisateljica viktorijanske dobe Mary Ann Evans (1819-1880), bolj znana pod psevdonimom George Eliot je pravilno ugotovila, da vplivajo določeni vetrovi slabo na človekov značaj, prinašajoč nerazpoloženje ali celo bolezen. Prebivalci večine evropskih držav še kako dobro poznamo tovrstne vetrove. Nekdaj so bili v nekaterih primerih upoštevani celo kot olajševalna okoliščina pri obsodbi kriminalnih dejanj, ki so se zgodila v času, ko so pihali takšni vetrovi. Večina teh vetrov je toplih in suhih, saj pihajo iznad puščav Severne Afrike ter nato prek Sredozemskega morja. Najbolj znani so mistral (Francija), široko (Italija) in pa fen (Nemčija). Nekaj podobnega imajo tudi na zahodni strani ZDA, kjer sta najbolj znana kalifornijska Sveta Ana ter chinook (izg. »činuk«) na območju Skalnega gorovja. Ko zapihajo nad nami, nam povzročajo zaskrbljenost, stres, depresijo in vsesplošno slabo počutje, pogosto spremljano še z nespečnostjo.

Evropski in izraelski biometeorologi opozarjajo na to, da je lahko vzrok za takšna stanja obilica pozitivno naelektrenih ionov, ki jih prinašajo ti, ponekod imenovani tudi čarovniški ali babji vetrovi. Zaradi njihove prisotnosti proizvede naše telo več serotonina, to je hormona, ki ima v majhnih količinah vlogo naravnega pomirjevala. Pri velikih odmerkih pa lahko povzroči številne stranske, predvsem negativne učinke. Nekatere raziskave so pokazale, da se pri vdihavanju pozitivnih kisikovih ionov spreminja tudi krvna slika, pri občutljivejših ljudeh pa se telo odziva s povečanim izločanja serotonina. Za naše počutje neugodni vetrovi so praviloma zelo suhi, kar povzroča takojšnje nastajanje pozitivnih ionov. Njihov prihod je povezan tudi s hitrim dvigom temperature zraka, kar le še dodatno prispeva k spremembi našega razpoloženja v »nerazpoloženje« ali celo kaj bolezenskega. Ampak te dni so pihali nad nami, malce višje pa še vedno pihajo povsem drugi vetrovi, ki niso priročni kot izgovor za slabo počujte. Sicer pa, pojdite kam, kjer je snega na decimetre ali celo metre debelo in hitro bo konec razlogov za vaše nerazpoloženje ali kaj temu podobnega.

Gorniški pozdrav,
Miha

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 46075

Novosti