Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

V zraku tudi po šestnajst ur

četrtek, 28. oktober 2004, ob 06:03, Franci Savenc, ogledov: 2300

Delo, 27.10.04 – Saša Bojc: Gorski reševalci z otiralom in krpo – Najpogosteje jih naročajo lastniki hotelov

Čistilni servis na višini

V zraku tudi po šestnajst ur

Gorski reševalci z otiralom in krpo – Najpogosteje jih naročajo lastniki hotelov – Dela se spomladi in jeseni


Za čiščenje oken ne potrebujemo prav veliko, prenekatera gospodinja bi rekla, da še največ volje, načeloma pa zadostujejo vedro z vodo, krpa ali časopisni papir. Pri vseh oknih tudi ni dovolj povzpeti se na prste ali si pristaviti stol, temveč je treba imeti znanje izšolanega alpinista in niti kančka strahu pred višino. Čistilci oken na stolpnicah se po marsičem razlikujejo od čistilk – na prvi pogled (če ne štejemo izjem) po spolu.

Na njihov delovni dan vplivajo tudi letni čas, vremenske razmere in vzdrževanost stekel. »Oken ni mogoče čistiti, če dežuje, še manj, če sije sonce, zato se poleti tega ne dela. Najprimernejša temperatura je med 20 in 25 stopinj Celzija, toda ne sme biti vetrovno, saj se steklo tako kot v soncu suši prehitro. V sončni pripeki je tako razgreto kot skodelica z vročo vsebino, zato ga je treba čistiti po posameznih delih. Izjemoma smo delali v zelo mrzlem vremenu, tako da smo morali uporabiti celo sredstvo proti zmrzovanju,« je povedal Tomaž Baumkircher iz Pivke, ki se je s to dejavnostjo začel ukvarjati pri dvajsetih letih. Za plezanje in vse, kar je iz tega sledilo, ga je navdušil njegov trener smučanja, ki je kot alpinist s prijatelji občasno opravljal tudi višinska dela.
Čistilci oken zagotovo dobro vedo, kakšen zrak vdihavamo. S smogom, vodnim kamnom, spomladi tudi s cvetnim prahom, ki se nabira na steklu, se je najučinkoviteje spopasti z ustrezno mešanico odstranjevalca maščob in vodnega kamna, otiralom in krpo iz bombaža ali mikrovlaken, s katero je treba na koncu zloščiti vsako okno. »Ko krpa postane vlažna, ni več primerna za brisanje, ker pušča madeže. Tako se ob koncu dneva na tleh pred stavbo nabere tudi po tristo, štiristo krp, ki morajo v pranje,« pravi Baumkircher in doda, da to delo zvečer ponavadi čaka njegovo mamo, ki mora do zjutraj oprati in posušiti spet dovolj veliko zalogo krp. Delovni dan čistilca se začenja tudi ob štirih zjutraj oziroma ob svitu, saj ne gre čakati, da se stekla preveč segrejejo. Kot je povedal sogovornik, včasih v visečem položaju odstranjujejo umazanijo tudi po 16 ur, saj nikoli ne vedo, koliko dela jim bodo dopustile vremenske razmere naslednji dan.

Razporeditev delovnih vrst


Največkrat šestčlanska ekipa se mora za nalogo pod vodstvom Pivčana domeniti vnaprej. »Marsikateri naročnik ne ve, da se delo začne teden pred čiščenjem na stolpnici. Pokličejo pa me dan, preden si zamislijo, da bi se lotili čiščenja. Najprej si moram ogledati stavbo, proučiti možnosti varovanja ter določiti število delavcev in njihovo razporeditev. Prav tako jih moram zbrati za vsako naročilo posebej,« je pojasnil sogovornik. Na vrvi se čistilci vpnejo s strehe objekta, da je varovanje res učinkovito, na strehi izberejo dve ločeni sidrišči. Uporabljajo kombinacijo jamarske in alpinistične opreme, pri zelo visokih stavbah se sili, ki jih vleče od fasade, uprejo s tako imenovanimi vakuumskimi sesalkami. Bolj so znane zidarjem in so zelo priročne pri nameščanju ploščic na tla kopalnice, uporabnosti tega zidarskega pripomočka pri čiščenju oken pa se je sobesednik domislil neko noč – takrat se mu tudi drugače najpogosteje porajajo tehnične izboljšave.

Po njegovem čista okna na visokih stavbah izražajo podobo podjetja, ki tam domuje. »Če očistimo zunanjost šip, je priporočljivo, da jih umijejo še čistilke na notranji strani, saj so nam nekoč zaposleni skozi okno kazali, kje so madeži, potem pa ugotovili, da so znotraj,« je v smehu pripomnil Baumkircher. Kot pravi, v visečem položaju na leto očistijo med 20.000 in 30.000 kvadratnih metrov steklenih površin. Na začetku leta nikoli ne vedo, koliko bo dela. Baumkircherjevi fantje, ki so stari od 24 do 35 let, so poskrbeli že za čista okna na bolnišnicah po vsej Sloveniji, za jasnejši pregled s kontrolnega stolpa na pristajalno stezo brniškega letališča, največkrat pa za čim lepši razgled hotelskih gostov. Najljubša stavba, ki jo ekipa povečini Gorenjcev pozna do potankosti, je Hit Hotel Casinò Perla v Novi Gorici. S 5000 kvadratnimi metri steklenih površin, kolikor jih premore stavba v obliki ladje, imajo polne roke dela ves mesec. Za čiščenje je težavna zlasti previsna stranica, premec, pri čemer si pomagajo s tremi vrvmi, ta del jih tudi psihološko najbolj izčrpa. Med zamudnejša opravila sodi še odstranjevanje vodnega kamna, ki se nabira ob dežju. Zato je stekla priporočljivo čistiti vsaj dvakrat na leto, saj so poznejši ukrepi dolgotrajnejši in dražji.

Saša Bojc

eXTReMe Tracker