Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Zaradi manjšega obiska manj negativnih vplivov na naravo

Delo, 27.10.04 – Tomaž Branc: Obisk in razmere v TNP je v veliki meri krojil sneg, ki se je v visokogorju obdržal pozno v julij – Nizki preleti

Iz naših krajev

Poletna sezona v Triglavskem narodnem parku

Zaradi manjšega obiska
manj negativnih vplivov na naravo

Obisk in razmere v parku je v veliki meri krojil sneg, ki se je v visokogorju obdržal pozno v julij – Težave iste, a milejše – Nizki preleti


Bled – »Letošnja poletna sezona je bila v primerjavi z lansko za obiskovalce in ponudnike turističnih storitev slaba, za nas pa je bila boljša kot nekatere prejšnje sezone,« je dejal vodja službe za načrtovanje in razvoj parka in vodja nadzorne službe mag. Martin Šolar na včerajšnji seji sveta zavoda Triglavski narodni park, na kateri je uprava predstavila poročilo o letošnji poletni sezoni. Zaradi manjšega obiska je bilo tudi manj negativnih vplivov na naravo. Obisk in razmere v parku je v veliki meri krojil sneg, ki se je v visokogorju obdržal pozno v julij, marsikje še dalje. Poleg tega je bilo letošnje poletje nestanovitno, s pogostim dežjem in ohladitvami.

Upravljalci planinskih koč ocenjujejo, da je bilo letos na Triglavu približno 15 tisoč ljudi, kar je skoraj za dve tretjini manj kakor leto poprej. Na Kredarici je prenočilo 8500 obiskovalcev, kar je za 27 odstotkov manj kot lansko poletje in tudi manj kot leta 2002. V Bohinju so naleteli na zanimiv paradoks. Za gozdno cesto na Voje, Vogar in planino Blato je bilo plačanih 7 tisoč pristojbin, kar je bistveno več kot prejšnja leta; na parkiriščih okoli Bohinjskega jezera pa je bilo plačanih 14 tisoč parkirnih listkov, kar je za 32 odstotkov manj kot lani. »Ugotavljamo, da je bilo v Bohinju letos za tretjino manj obiska kakor lani, zaradi slabih možnosti za kopanje (pogosto slabo vreme, hladna voda) se je več ljudi odločilo za obisk Fužinarskih planin. Kljub temu so turistični prihodki v Bohinju ostali enaki kot lani; iz tega podatka lahko sklepamo, da več turistov Bohinju ne prinese tudi več denarja in množice torej ne koristijo nikomur,« je povedal Martin Šolar.
Nekaj manjši kakor lani je bil tudi obisk Vršiča, našteli pa so več motoristov kot prejšnja leta. Hrup z vršiške ceste moti nekatere prebivalce, ki živijo ob njej, zato so se z upravo TNP dogovorili za krizni sestanek, ki bo v petek zvečer v Trenti. Vršiška cesta je resnično precej obremenjena, ozka, na nekaterih delih močno dotrajana in poškodovana in zato tudi nevarna. Ker je cesta logična in najhitrejša povezava zgornjega Posočja z osrednjo Slovenijo, se po njej prevaža tudi čedalje več turistov, od katerih živi precej tamkajšnjih prebivalcev. »Pri iskanju rešitev, kako razbremeniti vršiško cesto, bo to treba storiti z velikim občutkom do ljudi v zgornjem Posočju. Motoristi, ki gredo marsikomu na živce, so relativno dobri porabniki gostinskih in turističnih storitev in hkrati boljši oglaševalci dežele kot marsikatera draga promocijska kampanja,« je svoj pogled obrazložil Siniša Germovšek, poslanec SDS in nekdanji bovški župan. Strinja se z omejitvami hitrosti na cesti, nikakor pa se po njegovem ne bi smel spremeniti njen status tranzitne ceste. Predsednik sveta zavoda TNP Tomaž Banovec je dodal, da ni park zgradil vršiške ceste in si je zato ne more lastiti. Dodal je, da se park ne more postaviti na raven civilnodružbenih skupin.

Na včerajšnji seji so govorili tudi o usodi predloga novega zakona o Triglavskem narodnem parku, ki je v prejšnjem mandatu prestal prvo parlamentarno obravnavo. Vse kaže, da ponovne obravnave ne bo najmanj leto dni, če že ne več, čeprav bi bil zakon za sprejem spodobnega upravljalskega načrta za park nujen. Svet zavoda se opredeljuje za nov zakon, pohvalili so delo stroke in sprejeli sklep, da ohranijo kompromisem dosežene z »največjimi igralci« v zgodbi - z lovci, gozdarji, s planinci in z lokalnimi skupnostmi.

Med drugimi težavami so omenili še množične prireditve, ki v gore ne sodijo. »Nekatere proslave v planinskih kočah so na ustrezni kulturni ravni, čedalje več pa je neprimernih, povezanih z živo glasbo in neutemeljenim zračnim prometom. Prek vez in poznanstev se do planinskih koč vozijo posebni gostje in pogosto tudi novinarji, ki nočejo narediti nobenega koraka v hrib, na prireditvi pa nikakor ne smejo manjkati. Čedalje več je tudi panoramskih preletov. Naravovarstvena nadzorna služba je letos zaznala izrazito povečanje zračnega prometa nad parkom, zlasti nad Dolino Triglavskih jezer, nad Trento in Sočo ter nizko nad vrhovi. Posebej navajajo nizke prelete starega in zelo hrupnega starega rumenega dvokrilca znamke Andonov, ki moti živali in obiskovalce v gorah. Vendar se proti zasebniku, ki ga ima v lasti, žal ne da veliko storiti, saj veljavni zakon o TNP ne prepoveduje preletov v taki meri, kot jih dovoljujejo letalski predpisi. Zaradi tega letalski inšpektorji proti takšnim potezam ne ukrepajo.

Tomaž Branc

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

1 komentarjev na članku "Zaradi manjšega obiska manj negativnih vplivov na naravo"

Filip Vidmar,

Citiram:

"Upravljalci planinskih koč ocenjujejo, da je bilo letos na Triglavu približno 15 tisoč ljudi, kar je skoraj za dve tretjini manj kakor leto poprej."

Nekako nisem najbolj gotov v to matematiko. Če jih je bilo letos skoraj za dve tretjini manj, jih je moralo biti lani nekje med 40 in 45 tisoč. Da bi bil tolikšen upad, pa težko verjamem. Kako se sploh vodi ta evidenca? Ko sem bil letos gor, na vrhu ni bilo vpisne knjige, na Kredarici prav gotovo nobeden ne sedi za nekim oknom in dela črtice, vpisna knjiga na Kredarici pa ne more dati podatka, koliko jih je bilo tudi na vrhu.

Tudi v nadaljevanju je igračkanje z matematiko zelo lahkotno, saj navaja k sklepu, da bi Bohinj imel ravno toliko prihodka od turizma, če bi pripeljal en sam avtobus turistov ali pa še tisti ne.

LP

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 46051

Novosti