Delo, 27.10.04 - Miloš Batistuta: ker leži na osojni, italijanski strani, ostajajo le še zaplate snega
po spletni objavi
Kaninski ledenik počasi izginja
Od Kaninskega ledenika, ki leži na osojni, italijanski strani Kanina, ostajajo le še zaplate snega – Višja klimatska meja
Tolmin – Razgledi z italijanske strani Kanina se obiskovalcem odpirajo kot knjiga. Po grebenu poteka meja z Italijo, z njega pa se ponujajo izredni razgledi na Viš in Montaž, v Rezijo, na Kaninske pode, izredno zanimiv pa je pogled na Kaninski ledenik. Žal letošnja slika Kaninskega ledenika odstira posledice vremenskih sprememb. Od Kaninskega ledenika ostaja le še majhno snežišče.
Kaninski ledenik je poleg izginjajočega Triglavskega ledenika edini ledenik v Julijskih Alpah, v Sloveniji pa je znan še ledenik pod Skuto v Kamniških Alpah. Kaninski in Triglavski ledenik se nahajata na najbolj južnih vzporednikih v Evropi.
Kaninski ledenik je posledica nadpovprečnih padavin v tem delu Slovenije, zaradi strmega grebena pa se je sneg v preteklosti nalagal na osojni strani Kanina in oblikoval ledenik. Po besedah geografa dr. Jurija Kunaverja, je še pred 30 leti klimatska meja za ledenike veljala na nadmorski višini 2700 metrov, sedaj pa se je dvignila. Podobno se dogaja tudi z lednimi jamami na Kaninu. Po Kunaverjevih opazovanjih se je led v jami G 2 na Kaninu v štiridesetih letih opazovanja skrčil za pet metrov. Takrat je profesor Kunaver s študenti odhajal na raziskovanja visokogorskega krasa Kanina peš iz Bovca. Bovčani se radi pohvalijo, da mora planinec za razdaljo med vasjo Žaga in Visokim Kaninom prehoditi kar 2000 višinskih metrov, kar je največja višinska razlika med izhodiščem in vrhom v Sloveniji.
Danes obiskovalci Visokega Kanina, ki ima 2.587 metrov nadmorske višine, nimajo večjih težav s hojo. Večina obiskovalcev Kanina se poda na Visoki Kanin, do Prestreljeniškega okna in do planinske koče Petra Skalarja. Planince, ki se odločijo za turo na Visoki Kanin malce motijo informacije s turističnega prospekta, kjer je zapisano, da je z D postaje do Visokega Kanina tri ure hoje – v resnici je hoje za eno uro in pol do dve uri. Višinske razlike je le dobrih tristo metrov, saj je izhodišče na D postaji Kaninske žičnice na 2222 metrov nadmorske višine. Pot pelje po grebenu in je dobro varovana, vseeno pa tura zahteva ustrezno obutev in drugo opremo.
Kanin pa je izhodišče tudi za nezahtevne pohodnike, saj je do planinske koče Petra Skalarja, ki je poleti oskrbovana, le dobre pol ure hoje. Že kratek sprehod pa nudi vse razsežnosti poletnega Kanina. Po besedah dr. Kunaverja je Kanin izjemen primer visokogorskega Krasa, kjer je mogoče videti značilne plošče – lašte, pa tudi druge kraške pojave –, kotliče, brezna, škraplje, depresije, predvsem pa veliko belega kamna.
V lanski poletni sezoni so z dostavno žičnico na Kanin prepeljali 10.000 obiskovalcev, letos pa kljub dobrim obetom nekaj manj, predvsem zaradi julijskega potresa, in posledično zaradi opozorila Planinske zveze Slovenije, češ da je hoja po Bovškem visokogorju in Kaninu nevarna. Zaradi potresa ATC Kanin uveljavlja tudi poslovno škodo. Tudi letos je bilo največ obiskovalcev Kanina tujcev.
Miloš Batistuta