PPP je v planinstvu okrajšava za Pot Pokljuka – Planica, lahko pomeni tudi Prave Planinske Prepire
PPP
je v planinstvu okrajšava za Pot Pokljuka – Planica, lahko pomeni tudi Prave Planinske Prepire.
Po prekinitvi redne skupščine PZS maja v Novem mestu, je v prvih dveh mesecih jeseni 2004 slovenska planinska srenja doživela pravi pravcati prepir in zdraho. Vse skupaj se je začelo, ko je predsednik Planinske zveze Slovenije, mag. Franci Ekar, sicer tudi župan občine Predvor in predsednik PD Kranj, na listi Liberalne demokracije Slovenije kot nestrankarski kandidat kandidiral za poslanca te stranke na državnozborskih volitvah v 6. volilnem okraju 1. volilne enote s sedežem v Kranju.
Ekarjeva kandidature je vzpodbudila predsednika UO PD Domžale in bivšega podpredsednika Planinske Zveze Slovenije Boruta Peršolja, da je sklicujoč se na opredelitve iz Vodil pri delu PZS in PD (iz leta 1999) poslal UO PZS zahtevo za uvrstitev dodatne točke na dnevni red nadaljevanja skupščine PZS. Zahteva je bila vložena v skladu s proceduralnim pravili, ki veljajo za skupščino PZS. Razpravljali naj bi o združljivosti strankarskih ter političnih funkcij in vodstvenih funkcij v PZS in o morebitnem odpoklicu mag. Ekarja s funkcije predsednika PZS zaradi nezdružljivosti obojih funkcij. V Vodilih je namreč Skupščina PZS zapisala, (poglavje 3.5 ...Ni dopustno, da so vodilni strankarski funkcionarji obenem tudi vodilni funkcionarji v planinskih organizacijah...). Poziv je poslal vsem planinskim društvom v Sloveniji. Po internetu so začela sem in tja potovati takšna in drugačna pisma, odprle so se razprave na spletnih forumih, za zadevo so izvedeli tudi časnikarji. Prepletenost Ekarjeve planinske in strankarske dejavnosti je dosegla svoj vrh ob Dnevu planincev 2004, ko je poleg kandidata mag. Ekarja nastopil kot govornik na tem planinskem shodu tudi dr. Slavko Gaber, podpredsednik LDS, kandidat te stranke v 5. volilni enoti s sedežem v Celju in minister za šolstvo, znanost in šport. Simptomatično je dejstvo, da se je letos pred volitvami Dneva planincev udeležil kar sam minister za šolstvo, znanost in šport, lani pa je planince počastil le državni podsekretar.
O kandidaturi mag. Ekarja je dvakrat razpravljal UO PZS in dodatna tema je bila postavljena na dnevni red Skupščine PZS. Ne sicer na nadaljevanje prekinjene skupščine, pač pa kot točka na izredni skupščini PZS. Predlagatelj je umaknil zahtevo po razrešitvi mag. Ekarja, saj ni imel kandidata, ki bi namesto mag. Ekarja postal novi predsednik PZS. V organih PZS in v različnih planinskih krožkih so se pletli neskončni pogovori o različnih razpletih. Izvedelo in potrdilo se je, da je mag. Ekar poleg ostalega še član predsedstva okrožnega odbora LDS za Gorenjsko (ker je župan občine Preddvor in je bil izvoljen s podporo LDS, ZLSD in SLS), ni pa član LDS. Nato so se zgodile volitve in rezultati so pokazali, da je mag. Ekar v svojem volilnem okraju osvojil drugo mesto s 2337 glasovi (15,93 %). Za zmagovalcem tega okraja mag. Brankom Grimsom (SDS), ki je dobil 5219 (35.58 %) glasov je zaostal za 2882 glasova, tako da tudi po proporcionalnem načelu ni mogel priti v državni zbor, saj bi morala lista LDS prejeti več kot 70% glasov na Gorenjskem.
Ob razpravah o združljivosti strankarskih in planinskih funkcij so nasprotniki kandidature mag. Ekarja zbrali precejšnjo podporo med planinskimi društvi (po dokumentaciji UO PZS 30 planinskih društev), nasprotniki pa so vložili sedem pobud. Začelo se je tudi pranje umazanega perila iz preteklosti, tako da so se pogrele zadeve v zvezi s primopredajo med prejšnjim in sedanjim predsednikom PZS, načini razreševanja preteklih generalnih sekretarjev in računovodij PZS, delovanju vršilcev dolžnosti generalnih sekretarjev PZS ter o višinah potnih stroškov, ki jih je ali jih ni dobil kdo iz vodstva PZS. Iz omar so začeli leteti še drugi okostnjaki in tistega, povezanega s podpisom garantne izjave PZS za kredit PD Kranj, je šele dva in pol meseca po podpisu pogodbe za nazaj legaliziral UO PZS dan pred izredno skupščino PZS. Predsednik UO PD Velenje Jože Melanšek je v želji zaščititi lik in delo mag. Ekarja spodbijal osnovna načela demokratične enakopravnosti med različnimi PD, kar je izzvalo ogorčen odziv.
Izredna skupščina PZS je 23.10.2004 je odločila, da bo o zaupnici predsedniku mag. Ekarju sklepala na rednem zasedanju spomladi 2005.
Pri vsem tem je žalostno to, da vodstvo PZS s takšnimi izleti svojih najvišjih predstavnikov izgublja ugled v javnosti. Večini planincev je sicer popolnoma vseeno, kdo je predsednik PZS in kdo so predsedniki Meddruštvenih odborov, komisij, podkomisij in drugih veleuglednih organov. Predsednik PZS mag. Franci Ekar je na zasedanju UO PZS 22.10.2004 izjavil, da 2006 ne bo ponovno kandidiral za predsednika PZS. Ob tem Pravem Planinskem Prepiru pa je zanimivo, da mnogi pozabljajo, da je planinska organizacija prostovoljna združba in da v njej planinci počnejo le tisto, kar si želijo (in nič drugega).
Dr. Tomaž Vrhovec