Delo, 19.01.2004, Slovenija, stran 5 – Janez Petkovšek: Ustanovili Društvo za zaščito Alp CIPRA
Društvo za zaščito Alp CIPRA
Proti gradnji novih avtocest
Za uresničevanje alpske konvencije in omejitev cestnega tovornega prometa
Kamnik - Na ustanovnem občnem zboru društva za varstvo Alp CIPRA Slovenija, ki je bil v soboto v Kamniku, je 36 ustanovnih članov za svojega prvega predsednika izvolilo Jerneja Stritiha, javnosti znanega kot predsednika leta 1998 ustanovljenega Zavoda za varstvo Alp CIPRA Slovenija. Hkrati predseduje tudi sedemčlanskemu upravnemu odboru, v katerem sta med bolj znanimi imeni nekdanji kranjskogorski župan Jože Kotnik in Marija Zupančič Vičar, višja svetovalka Svetovne zveze za varstvo narave (IUCN). Vsi so dobili triletni mandat.
Kot je dejal Jernej Stritih, bo novo društvo delovalo na istem naslovu kot Zavod za varstvo Alp, in sicer na Večni poti 2 v Ljubljani. Do registracije društva bo vzporedno deloval tudi istoimenski zavod, po njegovi odpravi in prenosu premoženja na društvo le še slednje.
Za ustanovitev društva so se v vodstvu zavoda, ki so ga ustanovile znanstvene organizacije, nekatera podjetja, paradržavne inštitucije in nekaj posameznikov, odločili lani, saj so ugotovili, da bi bila to primernejša organizacijska oblika kot zavod. Poleg tega so vsi mislili, da gre za državni zavod, v resnici pa je bil zasebni, za katerega je država dajala manj denarja, kot so pričakovali. Društvo naj bi pridobilo bistveno več članov (letos računajo na 150 do 200 ljudi), sponzorjev iz poslovnega sveta, poleg tega pa naj bi tako imelo večjo možnost dejavnega zavzemanja (lobiranja) za varstvo Alp.
Društvo je na občnem zboru kot vsebinske prednostne naloge določilo ustanovitev regijskega parka Kamniško-Savinjskih Alp, sodelovanje pri pripravi novega zakona o Triglavskem narodnem parku, uveljavljanju izvedbenih protokolov alpske konvencije (v veljavo bodo stopili 28. februarja letos in vključujejo več kot sto ukrepov, ki jih bo treba izvajati na dveh tretjinah slovenskega ozemlja) in vključevanju v razprave o vse bolj spornem prometu po cestah v alpskih dolinah. Med prireditvami, katerih soorganizator bo društvo, bo na prvem mestu septembrski Alpski teden v Kranjski Gori.
Poleg tega bodo poskušali vplivati na državo, da pospeši sprejemanje strategije prostorskega razvoja Slovenije, ki bi morala biti že sprejeta, ne pa, da je šele v javni razpravi. Prav tako bodo poskušali vsaj na 22 kvadratnih kilometrih Kamniško-Savinjskih Alp urediti regijski park. V projekt, ki bo javno predstavljen februarja, so že pritegnili občine Preddvor, Jezersko, Solčava, Luče in Kamnik.
Posebno pozornost bo društvo namenilo prometu. Zaradi izjemne rasti cestnega prometa in stagnacije železniškega ter javnega prevoza, po drugi strani pa vse večje pozidave krajine z (avto)cestami se bodo z vsemi močmi borili proti evropski prometni politiki, katere največje žrtve so alpske doline. Našo oblast bodo poskušali opozoriti, da se bo s prihodom Slovenije v Evropsko unijo tovorni promet še povečal in da državi grozijo dolge kolone tovornjakov, veliki prometni zamaški pa zlasti na ljubljanski obvoznici.
Na zboru so sprejeli tudi pobudo, naj država izdela celovito prometno politiko, saj zdaj ta temelji le na avtocestnem programu, da naj da prednost javnim potniškim prevozom, tranzit pa preusmeri na železnico, da naj bo raje solidarna z Avstrijo in Švico, ki omejujeta tovorni promet po cestah, kot pa da podlega lobiju slovenskih avtoprevoznikov in pritiska na Avstrijo, naj jim izda več dovolilnic za prevoze po svojih cestah. Poleg tega naj takoj uvede reformo cestninskega sistema po vzoru Švice (za avtomobile naj bi veljal sistem vinjet). Društvo bo sodelovalo z vsemi nevladnimi organizacijami, ki so pripravljene podpreti referendum proti gradnji novih avtocest. Te namreč kmalu ne bodo več koristile slovenskim davkoplačevalcem, ki so jih ali naj bi jih plačali.
Janez Petkovšek