Gorenjski glas, 19.10.04 – Mendi Kokot: Ob 60-letnici, je strmoglavil ameriški bombnik B 24 liberator na območje Kotovega sedla
GORENJSKA
Spomenik zavezniškim letalcem v Tamarju
Ob 60-letnici, je strmoglavil ameriški bombnik B 24 liberator na območje Kotovega sedla, so 16. oktobra na pobudo gorskih reševalcev iz Rateč in jeseniške območne borčevske organizacije za planinsko kočo v Tamarju postavili spominsko obeležje.
Tamar - Pisal se je 22. november 1944, ko je ob 13. uri v skalnato pobočje Jalovca nad Kotovim sedlom treščil ameriški bombnik, ki se je v formaciji 200 bombnikov vračal z bombardiranja Münchna. Posadka je s padali izskočila. Nemci pa so začeli nanje streljali, ko so bili še v zraku. V zavesti ljudi je ostalo, da so razen kasneje rešenega letalca osem članov posadke pobili. Po podatkih, ki so jih uspeli zbrati v društvu Liberator - trudijo se z raziskovanjem in ohranjanjem spomina na vojne letalce - pa so Nemci ubili tri, štiri pa zajeli in poslali v taborišča, kjer so dočakali konec druge svetovne vojne.
Na slovesnosti ob odkritju obeležja je Boris Oitzel, tedaj komaj 16-letni partizan Mirko in po vojni znam turistični delavec, obudil spomin na dan strmoglavIjenja, ko so partizani in Nemci v snegu iskali letalca. ki ga je zaneslo na pobočje Vitranca pri Podkorenu. Ta se je pritajil, saj, kot se je izkazalo kasneje, ni prav vedel, na katero ozemlje je padel. Tako se je naslednji večer med hlevom in samotno železničarsko čuvajnico srečal z gospodinjo, ki je šla krmit živino. Danes 96-letna Urša Zima se še živo spominja, kako ji je rekel, da je Američan in pokazal, da je lačen. Čeprav mu je poskušala dopovedati, naj zaradi Nemcev ne hodi na vlak, je vstopil na večernega, pa ga je priseben slovenski sprevodnik porinil dol. Kljub nevarnosti ga je nato Urša skrila v seno, naslednje jutro pa poiskala zvezo s partizani. Boris Oitzel in Franc Godec - Adrian sta Davida Holdswortha, ki je bil na letalu strelec, pospremila na Srednji vrh, od koder je potem odšel v Belo krajino.
Gorski reševalci, himalajec Marko Butinar in njegov sin Tomaž, pa tudi sedanji rateški načelnik Franci Košir, vedo povedati, da so uporabne razbitine bombnika, zlasti aluminij, ljudje večinoma znosili v dolino, težje kose pa je narava počasi potisnila vse do gozdne meje. Tako je zbiralcu Tomažu Butinarju padla v oči pristajalna noga, ki jo je najprej želel postaviti ob svoji brunarici. Prevladal je predlog, naj bo del spominskega obeležja na nekoliko pozabljen vojni dogodek in tedaj umrle letalce.
Mendi Kokot