Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Great Trango Tower 2004

ponedeljek, 25. oktober 2004, ob 05:58, Franci Savenc, ogledov: 2706

Tomaž Jakofčič, Klemen Mali: uradno poročilo o odpravi.
Zgodovinski oris, kronološko poročilo, seznam vzponov
P.s.: Osrednja predstavitev odprave bo 17.11.04 v Ljubljani

Great Trango Tower 2004


Karakorum je brez dvoma alpinistično najbolj zanimivo gorovje na svetu. Velika gostota visokih gora na čelu s drugo goro sveta, 8611 metrov visokim K2, ter njenimi nižjimi priležnicami, štirimi samostojnimi osemtisočaki, je razlog za številni obisk alpinistov, željnih samopotrjevanja v najvišjih gorah.
Gorovje pa je zanimivo tudi zaradi nekoliko nižjih gora, ki se branijo s strmimi granitnimi stenami. Med njimi po plezalski in vizualni privlačnosti nesporno kraljuje skupina Trango. Great Trango Tower (6287 m) in Trango Tower (6238 m) sta meka himalajskega skalnega plezanja.

Zgodovina


Eden prvih je alpinistično privlačnost mogočnih skalnih trdnjav opazil legendarni angleški alpinist Joe Brown, ko se je v petdesetih letih tam mimo vračal z uspešne odprave. Nameless Tower mu s svojo elegantno, drzno obliko ni šel iz glave in po več kot dvajsetih letih se je tjakaj vrnil z močno ekipo.
Vse je šlo kot po maslu, dokler niso alpinisti v vršnem delu naleteli na široko gladko skalno razčlembo – poč. Martin Boysen se jo je pogumno lotil, a sredi raztežaja se je s kolenom zagozdil v poč. Tri ure se je trudil rešiti koleno a vse zaman. Obupan si je na koncu s klinom izklesal krvavo koleno ven. Odprava je morala odnehati, a že naslednje leto so se alpinisti vrnili in po premagani Boysenovi poči kot prvi stopili na vrh Trango Towerja. S tem so opravili do tedaj najtežji skalni vzpon na takšni nadmorski višini.

Povsem ob boku so jim bili ameriški alpinisti. Prvi vzpon na Great Trango je bil za odtenek lažji zato pa so uspeli z desetdnevnim prvim vzponom v Uli Biaho Tower (6109 m) leta 1979 premakniti mejo visokega skalnega plezanja daleč naprej.

Eternal Flame je prva preplezala nemška odprava na čelu z Wolgangom Güllichem in Kurtom Albertom, leta 1989. Smer so prvi ponovili Španci šele leta 1998. Zatem je nejasen vzpon Nemških alpinistov leta 2000, sigurno pa sta jo ponovila še Švicarja Zambetti in Burdet lansko leto. Vsi so plezali z izdatno pomočjo pritrjenih vrvi.

Poizkusov vzpona na alpski način je bilo kar nekaj. Vemo za poizkus Timmya O’Neilla in Milesa Smarta v letu 1999, ki se je končal deset raztežajev pod vrhom in lanskoletnega Francozov De Choudens, ki sta priplezala že štiri raztežaje pod vrh.


Člani odprave

Klemen Mali (AO Kamnik), Tomaž Jakofčič (Akademski AO), Miha Valič (AO Rašica).

Potek odprave

01.08. Letalski prevoz Brnik-Dubai-Islamabad.
02.08. Prihod v Islamabad.
03.08. Islamabad: podaljšanje vize, treking dovoljenje.
04.08. Poskus leta v Skardu, let odpovejo, vožnja proti Skarduju. Vozimo se do Chillasa; 12 ur.
05.08. Vožnja iz Chillasa proti Skarduju; sedem ur. Nakup opreme in pakiranje.
06.08. Vožnja z džipi v Askoli; šest ur. Pripravimo vse potrebno za pohod. Pridejo nosači.
07.08. Hoja proti baznem taboru: Askole – Jola, šest ur hoje. Srečamo odpravo Gašerbrum 2004.
08.08. Jola-Payu, pet ur hoje.
09.08. Payu - BT na Trango ledeniku (4100 m); šest ur hoje. Srečamo Jeranovo ekipo. Postavimo BT.

10.08. Urejanje baznega tabora. Sprehod do Shipton BT. Srečamo Poljake. Zdravje in vzdušje OK.

11.08. Aklimatizacija. Iz BT do sedla (5200 m) med Trango Towerjem (6251 m) in Great Trango Towerjem (6287 m) in nazaj v štirih urah; Tomaž in Miha prideta do 5100 m. Snežne plohe.

12.08. Slabo vreme. Popoldne se vreme izboljša. Razgibavanje na bližnjih balvanih.

13.08. Lepo vreme. Tomaž in Miha za aklimatizacijo vzpon na Great Trango Tower (6286 m), Klemen gre z ameriškim soplezalcem v še nepreplezan Trango Monk.
14.08. Ob dveh zjutraj se z Joshom Whartonom odpraviva proti Trango Monk. Zaradi mraza začneva plezati ob 7.30. Plezava zelo hitro, nakar naju ustavi široka poč. Zaradi pomanjkanja opreme morava sestopiti. Ob petih popoldne sva že v BT.
Tomaž in Miha plezata na Great Trango Tower. Okoli dvanajste opoldne dosežeta vrh. Vseskozi jih z Joshom opazujeva iz Tranga Monk. Malo pred eno popoldne sprožita plaz, ki ju skoraj potegne s seboj. Miha ustavi Tomaža s skokom v ledeniško razpoko. Počasi sestopita v dolino. Zvečer sta v BT. Proslavljamo rojstni dan ...

15.08. Počitek.

16.08. Zjutraj odrinemo z namenom preplezati Trango Monk s sedla (5600 m) med njim in Trango Rijem. Zaradi utrujenosti in slabih snežnih razmer smo šele opoldan na sedlu. Ugotovimo da je stena čisto gladka, brez razpok. S sedla na Trango Ri pa bi bil vzpon v ugodnih razmerah lahek. Gora je še deviška, še nima prvega pristopa.
Na sestopu se Tomažu zlomita obe Campovi derezi. Sestop se upočasni. Pozno popoldan smo v BT.

17.08. Slabo vreme. Počitek.
Zaradi obilnega dežja se rušijo sklale okoli BT. Šotore prestavimo višje na moreno. Vreme se umiri. V gorah zapade ogromno novega snega.
20.-23.08. Slabo vreme. Dež in obilo snega.

24.08. Ob 4.30 zjutraj odrinemo vsi trije v Trango Monk. Plezamo, kjer sva plezala z Joshom. Tri raztežaje pod vrhom obrnemo, zaradi noči in utrujenosti. Zadeva je resnejša, zato bo treba izbrati drugačno taktiko. Z nočjo smo nazaj pod steno, ob desetih ponoči v BT.

25.-30.08. Slabo vreme. Sneg tudi v bazi.

27.08. Tomaž in Miha v Sadu spire (4500 m): misleč, da plezata prvenstveno opravita 1. ponovitev francoske smeri Sadu.


Sadu Spire (4500 m); z rdečo je označena francoska smer Sadu, z modro pa nova Piyar, Piyar.

31.08. Ali (kuhar Jeranove ekipe), Urša Rebec in Klemen Mali oddidemo na sedlo pod Shoulderjem. Vsak prinese po eno transportno vrečo Jeranove ekipe v BT. Moja je bila težka 28 kg.

01.-02.09. Mraz, slabo vreme.

03.09. Jeranova ekipa zapusti BT. Ponoči je zmrzovalo. Počakamo do devete ure, nato odrinemo v eno izmed bližnjih sten v okolici BT. Preplezamo novo smer Karakoram Khush/Karakorumski užitek. Prvi pristop na vrh, ki ga poimenujemo Garda Peak (4700 m). Lepa smer z težavami do spodnje sedme stopnje. Ob 16. smo nazaj v BT.


Garda Peak (4700 m), Karakoram Khush

V bližnjem stolpu Sadu Spire (4500 m), preplezamo novo smer z imenom Piyar, Piyar. V bazo se vrnemo ob petih popoldan.

04.09. V bližnjem stolpu Sadu Spire (4500 m), preplezamo novo smer z imenom Piyar, Piyar. V bazo se vrnemo ob petih popoldan.
05.09. Počitek, prihaja obdobje lepega vremena.


Trango Monk - vzodna stena


Trango Monk – južna stena

06.09. V slabem vremenu odrinemo zopet proti Trango Monk. Snežna nevihta nas ustavi pri depoju opreme pod Trango Towerju. Vseeno nadaljujemo. Popoldne smo na polovici smeri, kjer nameravamo bivakirati. Tomaž napne vrvi do rame. Ponoči se spusti nazaj na bivak. Ponoči se vreme izboljša.

07.09. Zjutraj nas pričaka krasno vreme. Do vrha smo imeli vseskozi težko plezanje v širokih počeh. Obvezno plezanje do sedme stopnje. Ob 13. dosežemo vrh. Opravimo prvi vzpon na Trango Monk. Sestop opravimo brez zapletov. V BT pridemo na večerjo ob 19. uri.

08.09. Počitek. Priprave na Trango Tower, smer Eternal Flame.


Trango Monk (5950 m) na levi in Trango Tower (6239 m) s smerjo Iternal Flame

09.10. Iz BT se v dopoldanskih urah odpravimo do bivaka pod sedlom, kjer preživimo noč. Vreme je krasno.
10.10. Ob peti zjutraj vstanemo, pozajtrkujemo in začnemo plezati s sedla na Ramo/Shoulder. Ves čas kot prvi pleza Miha. Ob 14. uri smo na rami. Tomaž začne taliti sneg, z Mihom pa pritrdiva vrvi v dva raztežaja Eternal Flame. Spustiva se nazaj na ramo, kjer prespimo.
11.09. Vstanemo ob peti uri zjutraj, pozajtrkujemo in začnemo plezati. Vreme je krasno. Ves čas, do bivak prostora, ki je na koncu 23. raztežaja je plezal kot prvi Klemen. Ob 15. smo bili na bivaku. Miha začne kopati prostor za bivak, z Tomažem pa napeljeva naslednje tri raztežaje. Spustiva se na bivak, kjer prespimo.

12.09. Ob peti uri vstanemo, pozajtrkujemo in začnemo plezati. Ves čas pleza kot prvi Tomaž. Ob 13.30 smo na vrhu. Kot prvi opravimo vzpon na alpski način. Krasno vreme nas spremlja tudi pri sestopu. V samo petih urah smo iz vrha Trango Towerja (6239 m) v BT (4100 m).
Proslava v BT.

14.09. Počitek.
13.09. Miha zapusti BT.
15.-17.09. Počitek, pakiranje opreme in priprave za odhod.

18.09. Zapustimo BT. Pet ur hoje do Bardumala.
19.09. Bardumal-Akoli, šest ur hoje.
20.09. Miha polet Islamabad-Dubai-Brnik, Tomaž in Klemen z džipi Askoli-Skardu, 5.30 h.
21.-23.09. Skardu, čakanje na polet v Islamabad.
23.09. Letalski prevoz Skardu-Islamabad. Nastanitev v Islamabadu.
24.09. Odjava treking dovoljenja na Ministrstvu za turizem.
25.09. Pakiranje karga, urejanje formalnosti.
26.09. Letalski prevoz Islamabad-Dubai. Nastanitev v Dubaju; počitek.
27.09. Dubai
28.09. Letalski prevoz Dubai-Dunaj-Brnik. Ob 18. prihod na brniško letališče; zaključek odprave.

Opravljeni vzponi

Tomaž Jakofčič – Miha Valič

14.08.04 Great Trango Tower (6286 m), Woolums–Selters: 80/40-60 st. 1200 m
27.08.04 Sadu Spire (4500 m), Sadu: VII+, A1/VI-VII, 350 m, 1.P

Tomaž Jakofčič – Klemen Mali – Miha Valič

03.09.04 Garda Peak (4700 m), Karakoram Khush: VII-/A0,VI+/V , 300 m, 3.30 h; prvenstvena, 1.Pr
04.09.04 Sadu Spire (4600 m), Piyar-Piyar: VII+/A0, VII-/V, 350 m, 5 h, prvenstvena
06.-07.09.04 Trango Monk (5950 m), Chota Badla: VII/A2,V-VI, obv VII, 450 m, 1 B; prvenstvena, 1.Pr
10.-12.09.04 Trango Tower (6238 m), Eternal Flame: VIII-, A2, 1000 m, 2 B, 1. vzpon na alpski način

Cilji in lastna ocena

Glavni cilj naše odprave, naveden tudi v prijavi na KA, je bil JZ raz Great Tranga, nadomestni cilj pa Eternal Flame. Približno teden dni pred odhodom smo izvedeli, da sta raz uspela preplezati ameriška alpinista. Dejstvo nas je spravilo v slabo voljo, ni pa nas potrlo, saj smo vedeli, da je ciljev v skupini Trango še veliko. Morda nekoliko manj velikopoteznih, a vseeno. Na kraju samem smo se nato odločili za taktiko »Inshalah« - kakor bo Bog dal.

V glavnem vsi mislijo in smatrajo za največji dosežek odprave alpski vzpon v Eternal Flame. Dejstvo je, da smo ob izboljšanju vremena pred zadnjimi vzponi staknili glave in se med neosvojenim Trango Monkom in Trango Towerjem, odločili za Trango Monk. »Ni vsak dan prilike stati na še neosvojenem in tudi tako lepem in pomembnem vrhu.«, smo modrovali, ne vedoč, da nam bosta vreme in sreča naklonila štiri dni kasneje še Eternal Flame. Na papirju izgleda dolžina smeri Chota Badla majhna, v resnici pa je bil Trango Monk, s svojimi neznankami, bolj alpinistična in kompleksno težja tura. Tudi pogled na naš »razpored dela« v obdobju lepega vremena je dovolj zgovoren, da več ne bi naredil niti Tito. Sami se torej brez slabe vesti trkamo po prsih in ocenjujemo našo odpravo za popolnoma uspešno.

Besedilo Klemen Mali in Tomaž Jakofčič
Foto: Klemen Mali, Tomaž Jakofčič, Miha Valič


Osrednja predstavitev odprave bo 17. novembra letos v Kulturnem domu španskih borcev v Ljubljani: diapozitivi in film

eXTReMe Tracker