Dnevnik, 20.01.2004 – Dragica Manfreda: Hvala GRS Slovenije in njenim gorskim reševalcem, da so nas naučili toliko življenjsko pomembnega
Bela smrt preži v gorah
Ljudje se za gore oblečejo po zadnji modi, hkrati pa so brez znanja in potrebne opreme
POKLJUKA - "Hvala GRS Slovenije in njenim gorskim reševalcem, da so nas naučili toliko življenjsko pomembnega," so bili polni pohval udeleženci letošnjih dnevov varstva pred snežnimi plazov na Rudnem polju in pod Viševnikom. Dvodnevnega tečaja se je udeležilo okoli 60 slušateljev iz Italije, Hrvaške in Slovenije, v glavnem planincev, turnih smučarjev in alpinistov. Da je večina ljubiteljev zimskih gora brez ustreznih znanj, smo se pod Viševnikom prepričali kar sami - kljub obilnemu sneženju, objavam o nevarnosti snežnih plazov in kljub opozorilom gorskih reševalcev od poti na Viševnik ni odstopil noben opozorjen planinec! Le reševalci, ki so se zavedali nevarnosti zapadlega snega, so odpovedali praktični del tečaja na gori.
Da si najbolj pogumen takrat, ko si najbolj neveden, je potrdil tečajnik iz Zagreba Marko Dukše. "Šele zdaj sem se zavedel, da že leta obiskujem zimske gore brez osnovnega poznavanja njenih zakonitosti. Morda se tudi danes ne bi odločil za tečaj, če me ne bi mikal tudi zimski alpinizem. Večino stvari na tečaju sem izvedel prvič, tudi o pravilni uporabi osnovne opreme v gorah. Največ nesreč se zgodi v zmernih razmerah, ko ljudje nevarnost podcenjujejo. Nekoč sem že sprožil plaz na blagem in na videz nenevarnem pobočju in se komaj rešil."
Tečajniku Boštjanu Vircu iz Novega mesta se zdi nesprejemljivo, da tovrstni tečaji niso obvezni niti za člane planinskih društev: "Ljudje se za v gore oblečejo po zadnji modi, hkrati pa so brez znanja in ustrezne opreme. Samo oprema ti v gorah brez znanja nič ne koristi, saj so se ubili že zato, ker so z derezami napačno hodili. V drugih organizacijah moraš nekaj znati, preden dobiš člansko izkaznico, le v planinskem društvu nič ne potrebuješ. Mislim, da nekatera planinska društva skrbi le članarina oziroma komercialni učinki njihove gostinske ponudbe, pozabljajo pa na svoje vzgojno poslanstvo."
Uroš Sadek iz Novega mesta je hvaležen prijateljem, da so ga zvabili na tečaj: "To zimo sem bil na Velikem Draškem vrhu in na Kamniškem sedlu, kjer sem prvič naletel na plaz, ki se je sprožil v moji bližini. Takrat sem se odločil za tečaj. Zdaj vem, da sem hodil po gorah brez osnovnega znanja o prepoznavanju razmer, o ravnanju v nevarnostih, reševanju, o opremi in njeni uporabi, ozeblinah, podhladitvi in kako si pomagati sam. Lavinska sonda je res učinkovita v primeru, da te zasuje plaz, vendar bi potreboval trening za iskanje ponesrečenca s sondo ali žolno."
Gora bo počakala
Igor Potočnik, načelník podkomisije za reševanje izpod plazov pri GRS Slovenije napoveduje podoben tečaj prihodnji teden pri GRS Prevalje. »Udeležencev teh tečajev je vse več - planincev, turnih smučarjev in deskarjev. Ko pade več kot 20 centimetrov snega, postanejo gore nevarna past. Takrat je najbolje izlet odpovedati, saj bo gora počakala. Pa tudi sicer se je treba pozimi odpravili v gore le v skupinah. V njih naj bodo izšolani gomiki, ki dobro poznajo gorniško opremo in reševanje. S seboj je dobro imeti lavinsko žolno, čeprav je draga. Preživetje v plazu je kratko in ponesrečenca je najlažje najti s pomočjo žolne. To je majhen radijski oddajnik, ki se lahko prelevi tudi v sprejemnik na frekvenci 457 kHz,njen domet pa je med 30 in 100 metri. Žolno morajo seveda znati uporabljati vsi v skupíni, pred turo pa tudi preverili uporabnost baterij. Vedeti je treba marsikaj - tudi to, da vse baterije za žolno niso primerne. Lani so večino ponesrečencev uspešno rešili prav s tovariško pomočjo v skupini, vseeno je bilo nekaj smrtnih nesreč. Letošnji prvi žrtvi plazu pod Kokrškem sedlom sta bili šolski primer nepremišljenosti, saj je bilo v gorah 70 centimetrov svežega snega.
Dragica Manfreda
Brez črnobele fotografije »sondiranje«