Miha Pavšek: V torek, 27. t. m. ob 18. uri bo v Slovenski kinoteki projekcija prvega slovenskega celovečernega dokumentarno igranega filma V kraljestvu Zlatoroga, 1931
V kraljestvu Zlatoroga
1931; snemano v letih 1928 in 1929)Producent: TK Skala; scenarist: Juš Kozak; režiser, snemalec in montažer: dr.Janko Ravnik; dolžina filma: 2100 m, 35 mm, črno-beli, nemi.
Vsebina: Gornik (Herbert Drofenik) potuje z vlakom iz Ljubljane na Jesenice, kjer je zmenjen s Klemenom (Miha Potočnik). Skupaj odideta po Robana (Joža Čop) v železarno in ga nagovorita za vzpon na Triglav. Odpravijo se "v kraljestvo Zlatoroga". Ustavijo se pri koscih, gozdnih delavcih in gozdnem čuvaju. Zvečer postavijo šotor. Naslednji dan se po naporni hoji ustavijo pri planšarjih in prenočijo pri lepi planšarici Lizi (Franica Sodja).
Sledijo plezalni prizori v Rjavini in vzpon na Triglav. Prek Bohinja se vrnejo na Bled, kjer se razidejo.
Triglavske strmine
1932; producent: Sava film (Metod Badjura, Evgen Lovšin, dr. Stanko Tominšek); scenarist: Janez Jalen; režiser: Ferdo Delak; montaža: Milka Badjura; dolžina filma: 1379 m, 35 črno-beli, nemi.
Vsebina: Kmečki fant (Miha Potočnik) povabi svoje dekle Minko (Pavla Marinko) na ples, a ga njegova prijatelja (Joža Čop, Uroš Župančič) zvabita plezat v gore. Na vaški veselici skuša osamljeno dekle spraviti v dobro voljo ostareli Don-Juan na dopustu (Anton Cerar-Danilo). Skupaj z Mihovo sestro (Milka Badjura) in mlajšim fantom (Jože Kunstler) se tudi oni odpravijo v gore. Ostareli osvajalec kmalu odneha. Medtem ko prijatelji izvajajo plezalne umetnije, se dekleti in fant odpravijo po lažji poti na Triglav. Na vrhu se snidejo in Minka in Miha podpišeta poročno pogodbo, v kateri piše, da žena svojemu možu nikoli ne bo branila hoditi v gore.
Opombe: komentar filmskih poznavalcev
V svetovni filmski zgodovini je bil v 20-ih letih tega stoletja čas planinskega herojskega filma. Prav takšno planinsko junaštvo je tedaj ustrezalo slovenski alpinistični resničnsti, saj so naši plezalci takrat že dosegali lepe uspehe (TKS!). Pri tem pa ni šlo zgolj za plezalne dosežke temveč predvsem za zmago nad samim seboj (češ, tudi mi to zmoremo) in Nemci.
Kaj naj bi bilo bolj možatega kot hoja po gorah in premagovanje divjih in drznih ter mogočnih sten. Kaj naj bi bilo bolj narodno zavednega kot prehiteti nemške plezalce v našem delu evropskih Alp. In kaj naj bi bilo lepšega kot zvečer, po težkem prvenstvenem vzponu, v planinski koči preglasiti nemško pesem in njihovo jodlanje!
Junaki obeh filmov potujejo na Triglav. V prvem filmu čez Pokljuko in Velo polje, v drugem prek Triglavske severne stene. Mikavnost obeh filmov pa ni zgolj v bolj ali manj napetih plezalskih prizorih, temveč v lepoti Julijskih Alp - v posnetkih številnih razglednih panoram in vršacev, sončnih vzhodov in zahodov ter posameznih živali in gorskem rastju. Plezanje so snemali v sami steni, dr. Tominšek jo je sam prečil, oprtan s težko kamero in snemal. Filmi nemškega herojskega obdobja pa so se dogajali večinoma v ateljejih, med kulisami in umetno zgrajenim skalovjem. Bili so osladno lepi in so često učinkovali nenaravno. Kadri obeh naših prvih dolgometražnih filmov so res posneti v naravi, njihova posebna vrednost je ravno v tem, da so pristni.
Nedvomno pa imata oba filma tudi veliko dokumentarno vrednost.
Pripravil:
Miha Pavšek