Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Čas pozlačenih macesnov

torek, 28. september 2004, ob 06:12, Franci Savenc, ogledov: 2037

Nedeljski dnevnik, 26.09.04, Prosti čas - Franci Horvat: Gora, ki je nekako v senci bližnjih Savinjsko - Kamniških Alp, toda zaradi svojih lepot in čudovitega razgleda pogosto zaželen cilj pohodnikov

IZLET

NA POBOČJIH OLŠEVE JE TUDI NAJVIŠJE LEŽEČA SLOVENSKA KMETIJA

ČAS POZLAČENIH MACESNOV

Med znamenitostmi, ki najbolj navdušijo, je tudi Potočka zijalka

Gora, ki je nekako v senci bližnjih Savinjsko - Kamniških Alp, toda zaradi svojih lepot in čudovitega razgleda pogosto zaželen cilj pohodnikov, je Olševa.

Ta gorski hrbet v Karavankah je dolg pet kilometrov z najvišjim vrhom Govca (1929 m), stranska vrhova sta na vzhodu Gladki vrh (1848 m), na zahodu pa Obel kamen (1929 m), ki je že v Avstriji. Njena pobočja so običajno strma, na nekaj mestih celo prepadna.

Olševa ni samo na meji z Avstrijo, temveč vodi tu tudi navidezna meja med Štajersko in Koroško. Na tem področju so posejane samotne kmetije, ki že stoletja vztrajajo daleč stran od urbanih naselij. Med najbolj znane sodi najvišja slovenska kmetija Bukovnik, ki je 1327 metrov visoko, poleg pa so še Potočnik, Ošovnik, Rogar in druge. Mnoge med njimi krasi tradicionalna kmečka arhitektura, značilna za te kraje (strehe pokrite s skodlami).

Za precej prostorno goro, kot je Olševa, bi lahko pričakovali kakšno planinsko postojanko, toda ni tako. Še ne dolgo tega je bila ob cerkvi sv. Duha Koča pod Olševo (1250 m), ki pa je na žalost za planince zaprta.
Med gostišči velja omeniti gostilno Majerhold (1260 m) v Matkovem kotu, ki je ob cestni povezavi Logarska dolina–Pavličevo sedlo.

Gora je prepredena s številni-mi potmi, vendar vse nišo ozna¬čene, zato je potrebna pazljivost in kakšna planinska karta omenjene skupine.

Olševa slovi po neokrnjeni naravi in dveh izjemnih naravnih znamenitostih, mimo katerih vodijo označene planinske poti.

Potočka zijalka kot najbolj znana se imenuje po kmetiji Potočnik in je v kraški jami na višini 1700 metrov. Dolga je 115 in široka do 40 metrov. Zaslovela je po izkopaninah iz stare kamene dobe (okostje jamskega medveda in raznovrstno orodje, izdelano iz kosti in kamna). Dandanes lahko vidimo najdene predmete v muzejih v Celju in Ljubljani, za kar ima velike zasluge dr. Srečko Brodar, ki jo je leta 1928 odkril.

Potočka zijalka se običajno vsako leto ob koncu zime spre-meni v pravljično deželo, kjer je veliko ledenih kapnikov - stalagmitov, visokih do dva metra. Za nastanek te ledene lepote so potrebni specifični pogoji, kot sta temperatura in količina padavin. Spomladi, ko se začne topiti led nad votlino, voda počasi pronica skozi apnenec. Vodne kapljice padajo na tla in ob primerni temperaturi zmrznejo. Za nastanek ledenikov kapnikov takšnih dimenzij je potreben bistveno krajši čas, kot je primer pri tistih, ki jih lahko opazujemo in občudujemo v Postojnski ali kateri drugi kraški jami.

Drugi naravni znamenitosti sta Lipšena Velika in Mala vrata, ki sta sicer že na avstrijski strani, vendar v neposredni bližini meje. Ker smo v Evropski skupnosti (tako je bilo tudi že nekaj let prej), ni težav pri ogledu te posebnosti Olševe. Skozi omenjena vrata oziroma okno, ki jih Avstrijci imenujejo Felsentore, vodi zavarovana planinska pot (š. 358). Velika vrata (1508 m) omogočajo lep razgled na avstrijsko Koroško.

Dostop
Med najbolj preproste dostope do Olševe sodi, če se iz Logarske doline zapeljemo v Matkov kot in se po panoramski cesti peljemo do cerkvice sv. Duha, kjer parkiramo. Označena pot nas pelje mimo Potočke zijalke na glavni vrh Govca, za kar borno porabili dobri dve uri. Druga pot vodi iz Koprivne, mimo cerkve sv. Jakoba na Lepi vrh (dobri dve uri). Naslednja možnost je iz Železne Kaple, ko se zapeljemo v dolino Remšenik, kjer parkiramo pri ostrem ovinku tik pred cerkvico sv. Marjete, nato nas označena pot pelje do vrat (dve uri) in nato na vrh Obel kamen, da katerega je še uro hoda. Če ne želimo od vrat do Potočke zijalke in nato na glavni vrh Govca, borno potrebovati še skoraj dve uri.

V jesenskem času, ko se pozlatijo macesni in ko vam lahko delajo družbo gamsi in gorske ujede, je Olševa pravi raj na zemlji.

Franci Horvat

eXTReMe Tracker