Delo, 23.09.04, Iz naših krajev - Katja Roš: Živahna naložbena dejavnost planinskih društev – Sodoben način življenja se pozna tudi v planinstvu
Dom, ki kot orlovo gnezdo čepi 2052 metrov visoko nad Zadnjico...
Pogačnikov dom prekriva nova streha
Živahna naložbena dejavnost planinskih društev – Sodoben način življenja se pozna tudi v planinstvu – Do konca septembra
Kriški podi – »
Ko je kuharica obljubila tri mesece zvestobe in so krovci zabili v streho zadnji žebelj, se je na Kriških podih lahko začela planinska sezona. Odprli smo 15. junija. Vmes je bilo marsikaj. Na začetku poletja so odganjala Slovence od visokogorja poročila o snegu v gorah, zato je bilo med prvimi obiskovalci več tujcev, zlasti Čehov, Avstrijcev in Nemcev, kot naših ljudi. Potem je Slovence odvrnil od nas julijski potres, ki je iz krušljivega Razorja stresel vse, kar je lahko padlo,«
je o letošnji planinski sezoni na Kriških podih pripovedoval gospodar in oskrbnik Pogačnikovega doma Simon Eržen. Dom, ki kot orlovo gnezdo čepi 2052 metrov visoko nad Zadnjico oziroma dolino Trente, bo končal sezono zadnji septembrski vikend.
Pogačnikov dom na Kriških podih je osrednja planinska postojanka skupine gora v osrčju Julijskih Alp z Razorjem in Stenarjem na čelu. Dom, ki ga je planinsko društvo iz Radovljice postavilo leta 1951 in tako uresničilo sanje svojih društvenih prednikov, so leta 1973 povečali v planinsko hišo z 80 ležišči. V začetku osemdesetih let so ga opremili s tovorno žičnico iz Zadnjice, ki so jo v zadnjih treh letih v celoti obnovili. Letos je Pogačnikov dom dobil novo streho; pločevino so zamenjali z ekološko varno streho Esala iz Anhovega. Direktor podjetja Žarko Terčič je na priložnostni slovesnosti v Pogačnikovem domu obljubil predsedniku PD Radovljica Miru Pogačarju, da bodo podobno širokosrčno kot pri strehi radovljiškim planincem priskočili na pomoč pri tudi obnovi pročelja. Miro Pogačar je priznal, da z novim pročeljem obnova Pogačnikovega doma ne bo končala. Zamenjati bo treba tudi okna, ko jih bodo vgradili, bo prišlo na vrsto spet kaj drugega. Na 2052 metrih nadmorske višine so vremenske razmere neusmiljene. Zanimivo je, da je prva skodlasta streha Pogačnikovega doma zdržala več kot 30 let, pločevinasta pa le 16 let. Po besedah Žarka Terčiča naj bi nova kritina vzdržala vsaj do 200-letnice društva. To pa bo prihodnje leto praznovalo 110-letnico. Po pripovedovanju strokovnega sodelavca Planinske zveze Slovenije Danila Sbrizaja so planinska društva letos veliko vložila v posodobitev planinske infrastrukture. Največje naložbe v obnovo koč, domov in zavetišč (vsa slovenska planinska društva jih premorejo več kot 170) se je nedvomno lotilo društvo Ljubljana Matica, in sicer celovite obnove doma na Komni. PD Radovljica je poleg doma na Kriških podih obnavljalo še Valvasorjev dom pod Stolom. Člani društva Integral so se lotili strehe na koči Pri jezeru. Obnove je bila deležna Domžalska koča, Kocbekov dom na Korošici, Planika, dom na Peči, na Primorskem ajdovska koča na Čavnu, idrijska na Hlevišah na območju Škofje Loke in Železnikov pa dom na Blegošu in koča na Ratitovcu. Kamničani so obnavljali od strele poškodovano tovorno žičnico na Kamniško sedlo. Seznam še zdaleč ni popoln. Kot pravi Danilo Sbrizaj, društva presenečajo z energijo, prizadevnostjo in spretnostjo, s katero pri sponzorjih zbirajo denar za obnovo. Mnoge koče namreč nimajo sreče, kot recimo koče okoli Triglava, ki imajo strateško lego. Te imajo zaradi množičnega obiska precejšnje zaslužke, pri tem pa ne kaže pozabiti tudi na velike stroške z njihovim preskrbovanjem. Med največjimi stroški je zagotovo prevoz hrane in vsega drugega v visokogorje. Med slovenskimi kočami in domovi je sicer okoli 20 planinskih hiš, ki so opremljene s tovornimi žičnicami. Toda te so praviloma zelo velika naložba. Predsednik radovljiškega planinskega društva Miro Pogačar je povedal, da je obnova dostavne žičnice Pogačnikovega doma, ki je trajala tri leta, društvo stala 60 milijonov tolarjev, članstvo pa je vanjo vložilo še okoli tisoč prostovoljnih delovnih ur.
Zanesljiv tandem Pogačnikovega doma na Kriških podih - Kuharica Jožica Dujmovič in gospodar Simon Eržen. Foto Katja Roš.
V radovljiškem planinskem društvu opažajo, da način življenja sodobnega človeka načenja društveno življenje in tudi življenje v kočah. Društvo, ki je še pred nekaj leti štelo 2000 članov, jih ima že 500 manj in kaže, da se bo usihanje članstva še nadaljevalo. »V 16 letih, od kar sem gospodar Pogačnikovega doma, se je precej spremenilo tudi življenje v kočah. Mnogo manj je družabnosti. Planincem se mudi. Hitijo s pogledom na uro. Veliko več je tudi zbiralcev žigov,« je pripovedoval
Simon Eržen. Nabiranje žigov je pri planinski hiši na Kriških podih, ki je obdana kar s šestimi od 2400 do 2600 metrov visokimi vrhovi in do katerih je od planinskega doma v povprečju le poldruga ura hoje navkreber, zelo zanimiva stvar. Simon Eržen tudi opaža, da so planinci vse bolj odvisni od vremenskih napovedi in jim slepo verjamejo. »Množično se podajo v hribe, ko vremenoslovci napoveduje vsaj tri sončne dneve skupaj. Če je dom, ko pridejo do nas, zavit v oblak, so zelo začudeni, češ kako je to mogoče,« je povedal gospodar doma, pod katerim ne stoji zaman kažipot z napisom, da je do doma tri minute hoje. »Ko smo v oblaku, ga je zelo lahko zgrešiti.«
Katja Roš