Večer, 20.09.04, Vaša mnenja, domevi - Franc Hribernik: Odkar je del Slovenskih goric označen s priljubljeno Knafelčevo planinsko markacijo in predstavlja Svečinsko pot
PISMA BRALCI HVALIJO, GRAJAJO, PREDLAGAJO
Nevaren izlet na Plački vrh
Odkar je del Slovenskih goric označen s priljubljeno Knafelčevo planinsko markacijo in predstavlja Svečinsko pot, privablja mnogo pohodnikov, rekreativcev in tudi planincev, ki radi zaidejo v nižje hribe. Toda pot ni povsod povsem varna. Po osamosvojitvi Slovenije so lastniki zemljišč postali pravi "lastniki" in nekateri ne prenesejo, da bi se kdor koli gibal po vaških poteh ali se približal njihovemu imetju.
Bil sem šokiran, ko sem šel avgusta na Plački vrh, kjer stoji čudovit razgledni stolp. Poleg tega sem hotel posneti tudi nevihto, ki se je bližala iz Avstrije. A glej ga zlomka, ko sem se ustavil s fotoaparatom pod domačijo Repolusk in sem v premoru med fotografiranjem pobral s tal nekaj dobro zrelih sliv, sta me z njive verbalno napadla domačina, žena in mož, in me takoj obdolžila, da sem prišel "krast" njihove slive. Da bi si, če njiju ne bi bilo tu, natovoril poln avtomobil in jih potem verjetno prodal. Možakar je celo privzdignil motiko (ručanco), kot da bi me hotel poškodovati. Niti moj odgovor, da samo fotografiram za morebitne nove turistične prospekte ali razglednice, ju ni prepričal o moji dobri nameri obiska te zanimive točke Slovenskih goric. Grozila sta mi s sodnikom za prekrške, češ, kaj iščem ob meji, "mogoče kaj švercam".
Vemo, da je državna meja že skoraj izginila in da lahko po letošnjem prvem maju ljudje z obeh strani meje skupaj uživamo ob naravnih biserih matere narave. Očitno se nekateri, ki so ob nekoč dobro varovani meji preživeli velik del svojega življenja, še vedno bojijo, da bo jih nekdo "likvidiral".
Nekaj podobnega sem pred tem dogodkom doživel ob vznožju Kozjaka, ko sem hotel posneti čudovito kozjaško pokrajino, s športnim objektom in rožicami vred. To še kako prav pride za ponudbo turistom, ki čedalje bolj "silijo" v neodkrite predele naše lepe Slovenije. In prav turizem je naša prihodnost. Tovarniških dimnikov ni več. Kruh in mleko bomo morali iztržiti od turizma in za to si s svojim delom tudi prizadevam. Očitno pa nas aktiviste v nekaterih predelih Slovenije čaka trnova pot. Vsa Slovenija ne poživlja.
In še nekaj. Tu je jesen, ob pohodniških poteh je obilje raznih sadežev. Starši, pazite na svoje otroke, učiteljice z otroki na izletu, poučite jih, da je lastnina danes "sveta" in da ni dovoljeno pobirati niti "gnilih" sliv na poti. Morda je tako samo tam, kjer sem se znašel v avgustu v pričakovanju nevihte, kajti lahko zatrdim, da se mi na Pohorju kaj takega še ni zgodilo in tudi ne morem dojeti, da se bi. Slovenska "faušija" ni povsod enako prisotna.
Franc Hribernik, Maribor