Gorenjski glas, 27.08.04, - Simon Šubic: se podajo neizkušeni planinci – Močno se je povečalo število gorskih nesreč
Varnost v gorah
S športnimi copati v plezalno steno
V slovenskih gorah se je v zadnjih letih močno povečalo število smrtnih žrtev in gorskih nesreč nasploh. Po drugi strani so obiskovalci gora vedno bolje opremljeni, a se vedno boste naleteli na primere, ko se neizkušeni planinci v navadnih športnih copatah podajo na najbolj zahtevne, celo plezalne poti.
Mojstrovka – »Ej, policaja, a bova kaj kaznovana, ker nimava obutih gojzarjev,« sta se minuli torek na začetku hoje z Vršiča proti Mojstrovki pošalila mlajša planinca, ko sta zagledala pripadnika gorske policijske enote. Že na prvi pogled zelo neizkušena planinca, če ju tako sploh lahko označimo. Oblečena v kratke hlače, ki sicer v sončnem dnevu omogočajo zelo udobno hojo, v majico s kratkimi rokavi, obuta pa v že zelo »zlizane« nizke športne čevlje. Tudi v sanjah nista pomislila, da ju mogoče na vrhu Mojstrovke čaka povsem drugačno vreme, vetrovno, megleno, mrzlo. In prav tako je ta dan tudi bilo ...
Za nameček sta se mladeniča na vrh Mojstrovke podala po Hanzovi poti, ki je kot plezalna pot ena težjih v naših Julijcih, čeprav je zelo dobro varovana. Ker se tam rado kruši kamenje, je uporaba čelade skoraj obvezna. A kaj, ko se mladeniča sploh nista zavedala, na kakšno pot se podajata. Že bežen pogled v gorski vodnik bi bil dovolj...
Mlada planinca sodita v slabo desetino vseh gornikov, ki se v slovenske gore podajo pomanjkljivo opremljeni. Kot ugotavljajo gorski policisti in reševalci, je približno dve tretjini gornikov zadovoljivo, slaba tretjina pa dobro opremljenih. Dve tretjini gornikov tako nosi visoke čevlje, devet desetin jih nosi nahrbtnik in ima v njem vetrovko, tri četrtine gornikov uporablja pohodne palice in ima s seboj prvo pomoč, polovico gornikov ima s seboj zemljevid, okoli četrtina gornikov pa že uporablja tudi čelado in varovalni komplet.
No, mladeničema je začetna razposajenost hitro splahnela, ko sta jima gorska policista pojasnila, kam se podajata. Po krajšem premisleku, sta se raje obrnila nazaj. »Vsaj poslušala sta naju,« je to srečanje komentiral Robert Kralj, policijski inšpektor, ki koordinira delo Gorske policijske enote PU Kranj in Posebne policijske enote Generalne policijske uprave, obenem pa je tudi pomočnik poveljnika Posebne policijske enote Generalne policijske uprave - za gorsko enoto.
Športni copati prej Izjema kot pravilo
Skupaj s kolegom se je Kralj pred tremi dnevi že drugič v enem tednu podal na preventivno akcijo ozaveščanja obiskovalcev slovenskih gora. Zadnjo soboto se je tako policijska patrulja odpravila po poti Planica – Tamar – Kotovo sedlo – Jalovec – Tamar, v torek pa sta izbrala pot Vršič - Sleme - (Hanzova pot) Mojstrovka - Vršič. Ta konec tedna pa se bo policijska patrulja odpravila se na Triglav; po poti Pokljuka - Vodnikov dom -Planika - Triglav - Kredarica -Pokljuka.
»V visokogorju smo gorski policisti sicer prisotni čez vso sezono, v tem avgustovskem tednu pa smo svoje aktivnosti se bolj načrtno zastavili,» pravi Kralj. Osredotočili so se predvsem na Julijske Alpe, v katerih je največ obiskovalcev in v katerih se zgodi največ gorskih nesreč, predvsem v poletnem času. Policijska patrulja je tako obiskovalce gora opozarjala na nevarnosti v gorah, na primerno obutev in ostalo opremo ter jim svetovala, kako naj se varno gibljejo in zadržujejo v gorah.
»Letošnje ugotovitve so bolj ali manj podobne lanskim. Visoke čevlje uporablja vse več planincev, taki, ki nosijo športne copate ali še kaj slabšega, so že prave izjeme. Veseli smo tudi, ker obiskovalci gora že dobro poznajo dejavnost gorske enote policije in se zavedajo pomena naše prisotnosti v gorah,« ocenjuje Robert Kralj. Dobro splošno sliko pokvari opažanje, da približno tretjina obiskovalcev gora ni dobro seznanjena s težavnostjo poti, ki jo nameravajo prehoditi. Zaradi tega se pogosto zgodi, da fizično in psihično niso dovolj pripravljeni za težke poti, prav tako pa je pomanjkljiva njihova oprema. Ko pohodna pot nenadoma preide v plezalno steno, marsikdo zaide v zagato.
»V torek smo ugotovili še nekaj, namreč da je več kot polovica vseh obiskovalcev gora oblečena tako, kakršno je trenutno vreme v nižini. Prav ta dan, ko smo se odpravili na Mojstrovko, pa je pokazal, kako spremenljivo vreme je v gorah. Se na Vršiču je bilo lepo sončno, na vrhu Mojstrovke pa je pihalo, bila je megla. V tistem mrazu so se pomanjkljivo oblečeni gorniki, ki niso imeli pri sebi nobenega toplega oblačila, tako ohladili, da so pri sestopanju izgledali kot roboti. Zaradi otrdelih sklepov in mišic so se komaj premikali,« je dejal Kralj.
Kot je pojasnil, je vidna razlika med italijanskimi in avstrijskimi planinci ter slovenskimi. Prvi so zelo dobro opremljeni, če ne celo že kičasto, slovenski pa so prej pomanjkljivo kot pa dobro opremljeni. »V tujini so zahteve zavarovalnic že naredile svoje. Če planinec ni ustrezno opremljen, mu zavarovalnica ne izplača nobene odškodnine v primeru poškodbe. Nekaj podobnega bi morali urediti tudi pri nas,« še meni Kralj. Dotlej pa lahko policisti iz gorske enote neustrezno opremljene gornike le opozarjajo in jim svetujejo. Še dobro, da jih večina vsaj posluša ...
Čedalje več nesreč
Varnostna slika v slovenskih gorah ni ravno navdušujoča. Število ponesrečenih se v zadnjih letih celo povečuje. Če so leta 1999 gorski reševalci morali v gorah posredovati v 197 primerih in tako reševali 211 planincev, so lani prestregli že 277 klicev v sili, v neprijetni situaciji pa se je znašlo 312 oseb. Podatki o številu poškodovanih in umrlih so še bolj črni. Leta 1999 se je v gorah poškodovalo 96 oseb, življenje pa je izgubilo 29 oseb. Štiri leta kas-neje se je v gorah poškodovalo že 156 oseb, kar 38 pa jih je izgubilo življenje.
Do srede avgusta letos so gorski reševalci opravili že 178 reševalnih, iskalnih ali poizvedovalnih akcij, v katerih so pomagali 191 ponesrečencem. Po podatkih Gorsko reševalne službe je do 16. avgusta letos v gorah umrlo že 21 oseb.
Simon Šubic