Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

CIPRA Slovenija se zavzema za omejitev tranzitnega prometa čez Slovenijo

Predsednik CIPRA Slovenija, Jernej Stritih: V soboto je bil v Kamniku ustanovni občni zbor Društva za varstvo Alp. 39 ustanovnih članov je tako oblikovalo slovenski del Mednarodne komisije za varstvo Alp (CIPRA International) kot nevladno organizacijo v pravem pomenu besede. CIPRA Slovenija se bo v sodelovanju in povezovanju z drugimi nevladnimi in strokovnimi organizacijami ter alpskimi občinami zavzemala za ….

Sporočilo za javnost

CIPRA Slovenija se zavzema za omejitev
tranzitnega prometa čez Slovenijo

V soboto, 17. januarja 2004 je bil v Kamniku ustanovni občni zbor društva CIPRA Slovenija, Društva za varstvo Alp. 39 ustanovnih članov je tako oblikovalo slovenski del Mednarodne komisije za varstvo Alp (CIPRA International) kot nevladno organizacijo v pravem pomenu besede.

CIPRA Slovenija se bo v sodelovanju in povezovanju z drugimi nevladnimi in strokovnimi organizacijami ter alpskimi občinami zavzemala za:


  • Ohranjanje in varovanje naravne eksistenčne osnove, naravnega ravnovesja, lepote in pestrosti krajine ter bogate naravne in kulturne dediščine v Alpah in alpskem predgorju.
  • Zagotavljanje primernih življenjskih razmer v Alpah za domače prebivalstvo.
  • Prednostno upoštevanje okoljskih zahtev, načela previdnosti in meja obrementive pred ekonomskimi interesi pri oblikovanju življenjskega, gospodarskega, naravnega in rekreacijskega prostora za njegovo dolgoročno ohranitev.
  • Povezovanje varstva in trajnostnega razvoja v alpskem prostoru, da bi tako uskladili varstvo naravne eksistenčne osnove, gospodarski razvoj in varovanje interesov domačega prebivalstva.
  • Prizadevanje za krepitev Evrope regij, v kateri bi se tudi gorske regije lahko same bolj zavzemale za svoje interese v prid trajnostnega razvoja v alpskem prostoru.
  • Uresničevanje Alpske konvencije.
Poleg pravil so člani CIPRA Slovenija določili tudi programske prioritete za delo organizacije.

Eden od najpomembnejših okoljskih in razvojnih problemov s katerim se danes soočajo Alpe je promet. V zadnjih desetletjih se je v Evropi izjemno povečal cestni tovorni in potniški promet, medtem ko železniški promet in javni prevoz stagnirata ali celo upadata. Posledica tega je povečano onesnaženje z dušikovimi oksidi, ozonom in hrupom, emisije toplogrednih plinov, ter pozidava in fragmentacija krajin. Zaradi subvencij, ki jih države namenjajo gradnji cest, in nezaračunavanja polnih eksternih stroškov prometa so prevozni stroški zelo nizki, kar povzroča tudi velik obseg nepotrebnih prevozov.

Poleg urbanih območij so Alpe največja žrtev evropske prometne politike. Na tranzitnih oseh po alpskih dolinah prihaja do velikih preobremenitev okolja in resnega zmanjšanja kakovosti življenja tamkajšnjih prebivalcev. Kot alternativo nebrzdanemu razvoju prometa so alpske države podpisale Prometni protokol k Alpski konvenciji, ki predvideva prehod na trajnostni model prometa v alpskem prostoru. Ta protokol je novembra 2003 ratificiral tudi slovenski Državni zbor.

Posamezne alpske države se na problem tranzitnega prometa odzivajo z različnimi ukrepi. Avstrija je si je ob vstopu v EU leta 1995 izpogajala omejitev tranzita preko sistema Eko točk, ki pa ga želi EU zaradi »svobodnega trga« ukiniti. Švica je po dolgih pogajanjih z EU in omejevanju tranzita uvedla od prevoza odvisno pristojbino za tovorni promet, ki se obračunava vsem tovornjakom v odvisnosti od prevoženih kilometrov po Švici, ne glede na to ali vozijo po avtocesti ali ne. Poleg tega gradi Švica železniške tranzitne koridorje, s katerimi naj bi omogočili konkurenčen prevoz blaga po železnici. Najbolj slaven od teh koridorjev je tunel pod prelazom Sveti Gotthard. Italija in Francija manj upoštevata interese alpskega prebivalstva, saj so Alpe v teh državah robna regija in vztrajata pri dosedanji politiki, vendar tudi sodelujeta pri gradnji visoko zmogljivih železniških koridorjev.

Slovenija je leta 1993 z EU podpisala sporazum o prostem tranzitu evropskih tovornjakov. Hkrati smo sprejeli in začeli izvajati program izgradnje avtoceste, ki je tudi edina sprejeta prometna politika v državi. V času, ko je glavna prioriteta gradnja avtocest zaostajajo investicije v železniški prevoz, regionalne ceste in javni potniški prevoz. Z izgradnjo avtocestnega križa se je izboljšala dostopnost večine slovenskih regij, vendar naraščajoči promet grozi, da bo izničil to korist. Promet po avtocestah se iz leta v leto povečuje in na ljubljanski obvoznici že dosega kapaciteto ceste. Po podatkih državne direkcije za ceste se je promet na avtocestah v letu 2002 povečal: na dolenjskem kraku za 6 %, na gorenjskem kraku za 5 %, na primorskem kraku za 4 %, na štajerskem kraku avtoceste za 8,9 %. Po vstopu Slovenije v EU in odpravi carinske kontrole se bo predvsem tovorni promet še bistveno povečal. V nekaj letih se kaj lahko zgodi, da bodo slovenske prometne osi s tranzitom tovornjakov obremenjene podobno kot brennerska avtocesta čez Tirolsko.

Obstoječi cestninski sistem hkrati zaradi izogibanja plačilu spodbuja uporabo obstoječih magistralnih, regionalnih in lokalnih cest, kar povzroča nevarnost prometnih nesreč v obcestnih krajih in potrebo po novih investicijah v te ceste, ki so v mnogih primerih breme občin. Kljub temu, da težek tovornjak več tisočkrat bolj obremeni in poškoduje cesto kot osebni avto, je razmerje med cestnino za osebna vozila in težke tovornjake le 1 proti 4. To v bistvu pomeni, da bomo imeli slovenski davkoplačevalci, ki plačujemo za avtocestni križ, od njega bistveno manj koristi kot domača in tuja prevozniška podjetja.

Slovenija se morda še lahko izogne scenariju preobremenjenosti cest in krajev s tovornjaki z doslednim izvajanjem Prometnega protokola Alpske konvecije, ki bi vsebovala zaračunavanje realnih stroškov tovornega prevoza, preusmeritev tovornega prometa na železnico v sodelovanju s sosednjimi državami, vlaganja v dostopnost regij kot sta Posočje in Koroška in spodbujanje javnega prevoza, ki bi zmanjšal gnečo na cestah in potrebe po novih investicijah.

CIPRA Slovenija se zavzema za določitev trajnostne prometne politike v Sloveniji, ki bi nadgradila sedanji avtocestni program in prebivalcem Slovenije zagotovila enakopraven dostop do mobilnosti. V prihodnosti bi morali javna sredstva vlagati predvsem v razvoj železnice in javnega prevoza, tako da bi lahko ponudila konkurenčno altrnativo cestnemu prevozu in individualnemu prometu.

CIPRA se tudi zavzema za revizijo cestninskega sistema v Sloveniji, ki bi moral:
spodbujati rabo varne in zmogljive infrastrukture kot so avtoceste,
obračunati stroške rabe cest glede na dejansko obremenitev.
Ta dva cilja je mogoče doseči z uvedbo vinjet za osebne avtomobile in s švicarskim modelom za tovorna vozila.

Kot polnopravna članica EU bi se morala Slovenija postaviti ob stran avstrijskim prizadevanjem za omejevanje prometa v občutljivih območjih. Prost tranzit bo sicer povzročil bistveno večjo škodo in stroške kot bodo koristi od poslovnih priložnosti v prevozu. CIPRA Slovenija bo sodelovala s CIPRO International in drugimi sorodnimi organizacijami v Alpskem loku za doseganje teh ciljev.

Jernej Stritih
predsednik CIPRA Slovenija


Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
novosti v2

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45944

Novosti