Delo, 19.01.2003, Slovenija, stran 5 – Katja Roš: Širitev Triglavskega narodnega parka - Gorske vasi Baške grape, Stržišče, Rut, Grant in Bača želijo postati del TNP Vrsenci še razmišljajo - Drugačna prizadevanja na Bovškem - Nasveti Jožefa Školča
Širitev Triglavskega narodnega parka
Eni bi radi vstopili v park, drugi pa izstopili iz njega
Gorske vasi Baške grape, Stržišče, Rut, Grant in Bača želijo postati del TNP Vrsenci še razmišljajo - Drugačna prizadevanja na Bovškem - Nasveti Jožefa Školča
Posočje - Kakršni koli že so postopki, ki spremljajo spreminjanja zakona o Triglavskem narodnem parku, ljudi iz Posočja so pripravili do tega, da o parku razmišljajo in se celo opredeljujejo glede možnosti, ali bi iz parka izstopili ali vanj vstopili. Najbolj presenečajo namere o vstopu. Za ta korak so se že opredelili v petih vaseh in zaselkih z obronkov Rodice in Črne prsti nad Baško grapo. Zanj pa se odločajo tudi na območju Vrsnega, kjer naj bi v park vstopila vas Krn, morda pa tudi Vrsno in Selce. Razpoloženje na Bovškem je drugačno. Od tam so pobude za izločitev iz osrednjega območja parka, in sicer mejnega prehoda Predel, Mangartske planine in dela Loške Koritnice na območju Loga pod Mangartom ter Lepene, Zadnjice, Zadnje Trente in Črnega vrha na območju Trente.
Očitno je, da je zakon o Triglavskem narodnem parku - nastal je leta 1981 v hudih polemikah o tem, ali država lahko kateri kraj potisne v narodni park - zdaj, ko ga spreminjajo in prilagajajo sodobnemu času, na nekaterih območjih v bližini parka vzbudil veliko zanimanje. Najprej so presenetili na Gorenjskem, in to z znano odločitvijo, da Ribčev Laz, Studor in Stare Fužine ostanejo v parku. Za še večje presenečenje pa so poskrbeli na Tolminskem in Kobariškem, kjer sedaj želijo nekaj tega, čemur so se pred dvema desetletjema odrekli. Kot se spominja Lucijan Rejec, ki je bil leta 1981 predsednik izvršnega sveta tedanje velike in po vsem ozemlju zgodnjega Posočja razprostrte tolminske občine, sedaj pa je direktor posoškega razvojnega centra, je bilo v prvih predlogih zakona o TNP mišljeno, da bo ozemlje parka segalo vse do levega brega Soče in desnega brega Bače. Vanj bi torej bil vključen niz vasi pod Krnskim pogorjem, Rodico in Črno prstjo. Ljudje pa so bili zaradi bojazni, da jim bo park omejeval razvoj, proti. Z muko so tedanje lokalne oblasti dosegle, da so meje parka potisnili višje v bregove, pod grebene obsoških gora. Zdaj ko je na vrsti spreminjaje parkove zakonodaje, pa se ponekod v Posočju pogledi spreminjajo.
Vaščani se oklepajo vsake bilke
Poznavalci razmer v gorskih krajih nad Sočo razlagajo, da se za vključitev v park odločajo ljudje iz gospodarsko in demografsko zelo problematičnih krajev. Zaskrbljeni nad svojo usodo se v obupu oklepajo vsake bilke. V našem primeru predvsem obljube, da bi v prihodnje prednost pri izbiri raznih projektov oziroma naložb v turizem, kmetijstvo, gozdarstvo, obrti, varovanja naravne in kulturne dediščine in tako naprej v skladu z usmeritvami narodnega parka pred drugimi v Sloveniji dobivale prav naložbe z območja parka. Svoja mnenja o tem so povedali župani treh posoških občin.
Ernest Kemperle je kot župan tolminske občine pričel razmišljati, da bi meje parka razširili, ko je preučil predlog sprememb zakona o parku. »Posredovali smo ga vasem, ki bi jih to lahko zanimalo. Na koncu so se za vstop v park ogreli vsi prebivalci Ruta in Granta, Stržišča, Bače ter Kneških Raven. Kuk in Trtnik nista bila za to možnost. V vaseh, ki želijo v park, živi med 400 in 500 prebivalcev. Na osnovi mnenja vaščanov smo oblikovali predlog novih parkovnih meja. Ta je sedaj razgrnjen v občinski upravi in vaseh. Razpravo bomo zaključili v prvi polovici februarja, in sicer, kot smo se dogovorili, na zboru vseh zainteresiranih domačinov v Rutu. Ljudi smo podrobno seznanili s prednostmi in slabostmi vključitve v park. Kaže, da so sprevideli, da so prednosti zanimivejše. Vedo, da pomoči ne bodo dobili kar takoj. Pričakujejo pa, da bi postopoma zagotovili zaščito kulturne krajine na novem robnem območju parka in, kot je obljubljeno, da bodo naložbe v razvoj vasi v parku imele prednost pri razpisih za razvojna sredstva.«
V park zaradi prednosti pred ravninskimi kmeti
Župan kobariške občine Pavel Gregorčič se za možnost, da v park vključijo vse ozemlje katastrske občine Vrsno, ogreva predvsem z mislimi na usodo vasi Krn. Ta je s pomočjo parkovnih razvojnih sredstev že dobila sirarsko učno središče, nima pa javnega vodovoda, pa tudi telefonskega omrežja ne. »Vključitev v park je priložnost za razvoj hribovcev, ki sicer pred kmeti z ravnin, recimo iz Prekmurja, ne bi imeli nobenih prednosti. Predlagali smo, da bi v park vključili vso katastrsko občino Vrsno, torej vas Krn, Vrsno in Selce. Tri četrtine te katastrske občine je že v parku, s tem da so meje parka sedaj tik pod planino Kuhinja, torej nad vasjo Krn. Zanimiva je tudi vas Selce. Tamkajšnja slapišča so že opredeljena kot naravni spomenik. Ljudje z območja Vrsnega predlog vključitve v park še tehtajo, javna razprava o tem pa bo 11. februarja. Na območju Drežnice pa je obveljal predlog, da bi v park vključili še Krasji vrh oziroma Morizno. To je predlog tamkajšnje agrarne skupnosti.«
Izkušnje so jih izučile: niso za širitev TNP
Župan bovške občine Danijel Krivec je najprej opozoril, da ima bovška od vseh posoških občin največ izkušenj s parkom. »Zaradi teh izkušenj smo se odločili, da parkovnih meja ne bi širili. Nasprotno, v Trenti so se odločili, da iz osrednjega območja parka izvzamejo poseljene doline, zadnjo Trento, Zadnjico in Lepeno, v Logu pod Mangartom pa, da premaknejo mejo ožjega območja tako, da bi izločili mejni prehod Predel, del Loške Koritnice in Mangartsko planino. Menimo, da ni koristi, če so naseljena območja opredeljena kot sestavni del ožjega območja parka. Glede robnega območja pa nimamo nobenih pomislekov. Opredeliti se moramo še glede Morizne in predlogov Kobaridcev oziroma Drežničanov, da jo vključijo v osrednji del parka. Morizna namreč sega na ozemlje Čezsoče, torej bovške občine.«
Odločitev v rokah ljudi
Poslanca LDS Jožefa Školča sicer ni med podpisniki predloga za spremembo zakona o Triglavskem narodnem parku. »Za stvar sem se zavzel, ko sem sprevidel, da bo življenje v parku v prihodnje tudi prednost in bo park za ljudi priložnost za razvoj. O tem sem obvestil posoške župane. Udeležil sem se informativnih sestankov z vaščani. Kaže, da so se v Baški grapi ogreli, na območju Vrsnega pa so ljudje, ki so povsem legitimno proti predlogu vključitve Vrsnega v park. Glede tega imamo zato dva predloga. Možno je, da na območju Vrsnega v park vključimo samo vas Krn. Vedeti pa je treba, da so odločitve o tem izključno v rokah ljudi. Razširitve parka ne bo, če bodo ljudje proti.
Jaz pa za vzor postavljam Čadrg. Čadržani so bili pametni in so dejstvo, da so v parku, obrnili razvoju vasi v prid. Morda je res, da se fenomen Čadrga ne more več ponoviti. Splača pa se poskusiti. Sicer pa so mi nekateri ljudje pripovedovali, da doslej sami za razvoj niso mogli ničesar narediti, da so v nemoči že doslej živeli tako, kot da bi bili omejeni znotraj parka, in da bi morda veljalo le poskusiti, ali bi življenje v parku v prihodnje res prineslo koristi in spodbude k razvoju. Bovčanom, ki predlagajo izločitev naselij doline Trente iz osrednjih območij, pa ne dajem prav. V Zapodnu ali Zadnjici v imenu razvoja nikakor ne bi smeli posegati in graditi tako, kot recimo lahko na Logu v Trenti.«
Katja Roš