Razgledi - Borut Peršolja: V spomin in zahvalo Tonetu Škarji.
Kamni gore so vedno
budni in beli.
Na kraju, kjer hodiš,
mora biti vse prepuščeno zgolj vetru,
ves gozd, vse poti, vsi razgledi.
Svet je prestrm.
Ponoči gore ob tebi molčijo,
zjutraj se megle mimo tebe sprehodijo do roba prepada.
Gore imajo doline
in ti imaš glas.
Raztezajo se,
vse do grebena na obzorju,
vse dokler ne izgine
izkušnja gorništva.
Sreča te je našla;
vse gore okrog tebe
so ošiljeni svinčniki,
da bi začrtali, tvojo pot.
Ostra trava se je smejala
v poln nahrbtnik;
gora te je našla.
Že eno pravo dejanje prinaša
človeku pomiritev.
Pozabiti nekoga,
ki je šel tod prvi in
se mu je ime kraja usedlo v srce,
je kot pozabiti na luč.
Luč spomina.
Steza vedno vodi proti večeru,
odmika se od jutra
bogatejša za izkušnjo.
Čas je težak kot oprimek.
Vidiš ga, držiš ga,
a njegovo pravo vrednost
spoznaš šele
na vrhu življenja.
Konec pomladi v domačih gorah.
Vse leži tam, kot je odležal sneg.
Viharnik in globoka mirnost
vsepovsod
izsušena čakata
letni čas.
Ni dovolj en letni čas,
ni dovolj letnih časov
za leta in leta
prehoda k
veliki skrivnosti.
Roke Toneta Škarje, 1. oktobra 2019.
Gorniški večer s Tonetom Škarjo
(Fotografija: Borut Peršolja)