Plezarna: Dokumentarni film o odpravi Lotse 1981 in predstavitev Petra Podgornika v oddaji Gorske sledi
Lotse južna stena – prestop čez meje
Od leta 1970 dalje je bila južna Lotsejeva stena največji alpinistični izziv na svetu. Postala je tekmovališče svetovne alpinistične elite in dobivala je ocene: »pošast«, »problem za leto 2000«, »stena plazov«. Lotsejeva stena je zloglasna predvsem zaradi plazov.
Naša odprava je v 64 dneh imela samo štiri dni brez sneženja. Aleš je vzpon v južni steni Lotseja pripravljal skoraj dvajset let. Od leta 1962, ko je Lotsejevo steno prvič videl, je študiral možnosti prehoda v tej nenavadni steni. Zarisal je smer s tremi izstopnimi variantami. Dve sta vodili na vrh, tretja pa na rob stene. V smeri proti vrhu je odprava dosegla višino 8250 metrov, po tretji varianti načrtovanega vzpona pa so doseglil rob stene (naveza Franček Knez – Vanja Matijevec).
Alpinistični svet je z navdušenenimi ocenami sprejel to novico – »fantastic, grossartig, incredibile, superato, korak čez meje starega alpinizma …«
Vodja Aleš Kunaver in
člani: Filip Bence –
Tačrn, Janez Benkovič, Borut Bergant –
Čita, Stipe Božić, Slavko Frantar – Čopek, Viktor Grošelj –
Viki, Franc Knez –
Franček, Ivan Kotnik –
Ivč, Rajmond Kovač –
Rok, Marjan Kregar, Marjan Manfreda –
Marjon, Peter Markič –
Pero, Vanja Matijevec,
Željko Perko, Pavel in Peter Podgornik, Jovan Popovski, Andrej in Marko Štremfelj, Miro Šušteršič –
Čeha, Iztok Tomazin, Nejc Zaplotnik, zdravnik Matija Horvat
ter spremljevalna ekipa: radist Janez Majdič (RTV SLO), kuhar Ivan Skumavc – Čivč, novinar Petar Antonijević – Peka, snemalec Miroslav Stanković – Mika z RTV Novi Sad.
Oddaja Gorske sledi: Peter Podgornik
Peter Podgornik samega sebe zelo rad imenuje tudi gorski potepuh. Poleg tega, da se že preko štirideset let ukvarja z alpinizmom, je tudi gorski reševalec, jadralni padalec, gorski kolesar in še bi lahko naštevali. Do sedaj je sodeloval na štirinajstih alpinističnih odpravah, najraje pa se spominja zelo uspešne odprave v južno steno Aconcague, najvišjega vrha Južne Amerike, leta 1982.
Sicer pa je eden tistih, ki ima gore resnično rad in to kljub temu, da mu niso bile vedno naklonjene. Med drugim je tam izgubil brata Pavleta, s katerim sta v začetku osemdesetih let tvorila eno naših najboljših alpinističnih navez.
Pogovarjali smo se leta 2008, tako ni omenjenega velikega Petrovega projekta, ki mu v zadnjih letih namenja veliko svojega časa. Neumorno zbira in nadgrajuje bazo podatkov o alpinističnih smereh na spletnem mestu:
primorskestene.comProjekt, ki je namenjen vsem generacijam naših alpinistov in prihodnosti.