YouTube - Klara Žvokelj: Ujeti ravnovesje
Projekt je bil 2018 zasnovan kot magistrska naloga Klare Žvokelj iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, Univerze v Ljubljani. Posvečen je 60. obletnici smeri Grintovčev steber, ki se pne v istoimenskem predelu severnega ostenja Grintovca.
Smer so prvi preplezali Jožef Žvokelj, Vinko Grilc in še edini živeči Štefan Lisec v sklopu alpinističnega tabora ob 10. obletnici AO Kranj, ki je bil leta 1957 na Češki koči.
Žvokelj na Jezerskem ni pustil sledi le v smislu plezalne smeri, temveč je 'oče' tamkajšnjega organiziranega alpinizma. Zato je obeležje in poklon tej smeri edino smotrno dejanje.
To dejanje je avtorica izvedla v projektu Ujeti ravnovesje: Grintovčev steber. Temelji na poklonu dediščine alpinizma, ki ga obravnava ne le na športni temveč predvsem na kulturni ravni. Klara Žvokelj je s svojim delom utemeljila alpin-art ter novo spomeniško kiparstvo. Prvo se nanaša na skulpturo, ki jo je postavila na Pastirski skali. Slednja privzema formo možica – stare gorniške markacije, ki le s severne strani izriše skico smeri Grintovčev steber, ki jo je z možem preplezala. S tem je v praktični del prelila teoretično magistrsko raziskavo in sicer podoživetje doživetega v (filozofskem) Diltheyskem in Simmelskem smislu. Drugo, novo spomeniško kiparstvo, se naša na obeležje v smislu kulturno-gorniškega dogajanja. Povabila je sodobne sooblikovalce gorniške scene, ki niso le klasični alpinisti temveč jadralci, high-linerji, land-artisti in drugi. Zaradi tudi vremenskih burnih razmer, se dogajanja niso udeležili vsi povabljeni. Zgodil pa se je drugi najvišji highline v Sloveniji in sicer nad Dovško škrbino (2314 m), osvetlili so 'prvenstveno linija' (ok. tisoč višinskih metrov), ki je potekala od heliporta pri Češki koči (1541 m), kjer je ognjeno palico zavrtel performer Klemen Jakopin, po melišču Zgornjih ravni, po stebru Grintovca in do vrha slednjega (2558 m).
Osvetlitev je bila do Stebra in nad njim izvedena z 200 parafinskimi 
baklami ter po stebru, ki so jo s čelnimi lučmi postavili pripadniki GRS Jezersko. Sočasno so avtorici na Pastirski skali pomagali postaviti skulpturo kolegi (iz AO Tržič, kjer je mlajša alpinistična pripravnica). Land-artist Miha Brinovec pa je zgolj z lovljenjem ravnotežja postavljal kamnite postavitve. Temu je sledil še kulturni program na Češki koči, kjer se je v čast obletnici smeri slišala beseda o kulturni dediščini alpinizma, dopolnjevala pa jo je glasba avtorskih priredb izbranih pesmi iz pesmarice, ki jo je PZS izdala z namenom širjenja alpinistične kulture med mlade. Glasbeniki so bili Nina Pečar (violina), Gregor Mavčič (violina in metalofon) in Vasja Stojanovski (didžeridu).
Tekom priprave in izvajanja projekta je PZS občini Jezersko (in v vednost avtorici) posredoval svoje negativno mnenje. Posamezniki s slednjega so vršili pritisk, tudi v smislu groženj, na občino kot avtorico in njena mentorja z namenom, da se projekt ne izpelje. Zaradi negativnih pisnih intervencij so od sodelovanja pri projektu odstopili določeni tako alpinisti kot sponzorji. Odstop slednjih je pomenil del izgube tako denarnih kot materialnih sredstev - čeprav so bila načrtovana za pokritje stroškov izvedbe projekta in prispevek udeleženim PD, AO in GRS. Kljub vsem vremensko in drugače burnih spremenljivkah, se obeležje je zgodilo, prav tako pa tudi dve razstavi slednjega, ena v Vitanju, od koder avtorica prihaja, druga na Jezerskem.
Zapis je posredovala Klara Žvokelj.
Dokumentiran projekt je dogodek izhajajoč iz magistrske naloge iz kiparstva. Je utemeljitev alpin-arta in novega spomeniškega kiparstva. Je povezovanje starega z novim. Je druženje. Je obeležje.
Klaruška, mag. kip.