SiolNET - Jaka Lopatič: ... treh Slovencev, ki so smučali s Triglava
Izkušeni alpinisti in smučarji Matej Mejovšek, Andraž Šparovec in Bine Žalohar so se lotili prav posebnega podviga. S smučmi so se povzpeli na najvišji slovenski vrh Triglav, nato pa se z njega še spustili.
Za tovrstno odpravo moraš imeti ogromno izkušenj in terja veliko predpriprav, poudarja Žalohar .
Ko smo se lani decembra v intervjuju na Sportalu pogovarjali z Binetom Žaloharjem, nekdanjim smučarjem prostega sloga, je bila njegova želja, da bi se nekoč s smučmi spustil s Triglava. Učitelj smučanja se je v preteklosti lotil že številnih tovrstnih izzivov, sodeloval je tudi s pokojnim Davom Karničarjem. Izkušenj, da se je s prijateljema Matejem Mejovškom in Andražom Šparovcem odločil za nov podvig, je imel dovolj.
Ob pogledu na spust s Triglava [YouTube] bo marsikomu vzelo sapo.
"Naklonina je konstantno 50. Pri umetnih prehodih zna biti morda tudi več."
V Julijskih Alpah sicer vladajo prave zimske razmere. Sneg jih je dodobra pobelil. Tudi slovenski ponos Triglav (2864 m) je temu primerno obarvan v belo, Aljaževega stolpa pa se praktično ne vidi. Po družbenih omrežjih smo lahko videli že kar nekaj alpinistov, ki so se v teh razmerah odločili za pohod na sam vrh. Za nekoliko drugačno turo pa se je odločila trojica. Sprva so se s Kredarice na najvišji vrh Slovenije povzpeli s smučmi, nato pa z njega še smučali.
Fotogalerija spusta s Triglava [ Siol 1/12 ] >>>
"Novembra smo bili gor in ni šlo. Takrat razmere niso bile prave. Zdaj je zelo na meji. To je zadnji Triglav pred novimi padavinami," je začel Žalohar in nato spregovoril o zahtevnosti vzpona in spusta: "Naklonina je konstantno 50. Pri umetnih prehodih zna biti morda tudi več. Tam ne moreš delati zavojev. Sneg je bil takšen, da se ni dalo tekoče smučati. Zgornji del grebena je bil zelo izpostavljen skalam. Prehodi so bili dejansko ozki. Tam smo le odrseli."
Nevarnosti si nenehno izpostavljen, zato so za takšen podvig potrebne izkušnje
Ekipa se je na vrh Triglava odpravila v četrtek zjutraj, potem ko so noč pred tem prespali na Kredarici. Pet ur so potrebovali za vzpon in spust s smučmi. O morebitni bojazni pred plazovi je Žalohar povedal: "Stopnje nevarnosti ni. Na južni strani da, na severovzhodni, kjer smo mi smučali, je veliko varneje. Tam sonce pride le zjutraj. Smo pa prej spremljali razmere. Na Vršiču sem bil pred tem in nenehno gledal, kako je. Sicer strmina ni preglavica, ampak izpostavljenost. Na grebenih je veter, ozko je, zato je izpostavljenost velika. V prvi grapi smo bili zaščiteni. Ko smo prišli ven, smo bili izpostavljeni kamnom, morebitnemu plazenju, če bi prišlo do njega."
Takšnega podviga se ne more lotiti vsak, saj mora imeti posameznik ogromno predznanja o alpinizmu, smučanju ter poznavanju razmer.
"Najprej moraš imeti informacije. Moraš biti v alpinizmu. Nisem sicer tako kot Majovšek in Šparovec, zato mi je bilo neugodno iti gor. Vendarle ni varovanja. Vse greš na solo. Sicer plezanje ni zahtevno, vendar si izpostavljen. Na pravi način se moraš vsega skupaj lotiti. Druga stvar je tehnika smučanja, ki mora biti prilagojena strmini. Celotno življenje moraš biti smučar, da si sposoben presmučati takšno strmino," je povedal Žalohar, ki je to zimo delal kot učitelj smučanja v Chamonixu v Franciji, kamor bi se moral vrniti v začetku prihodnjega tedna, vendar bo veliko odvisno od razvoja koronavirusa.