Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Veličastna čarovnija

skritepoti.com, 06.03.2020
Veličastna čarovnija na Turski gori

nedelja, 8. marec 2020, ob 05:28, Urednik G-L, ogledov: 817

Skrite poti - Andrej Bračič: ...  na Turski gori | Rinka - Okrešelj - Turska gora - Okrešelj - Rinka

Turska gora se nahaja na grebenu, ki ločuje Kamniško Bistrico in Logarsko dolino, tako da nanjo vodijo poti iz obeh delov Slovenije. S kamniške strani je priljubljena pot od Jermanca preko Kamniškega sedla do Turske gore, s savinjske pa se Turska gora najlažje doseže mimo slapa Rinke, ki pada 90 metrov globoko preko Okrešlja in na vrh skozi Turski žleb.
Poti sta precej zahtevni in za vzpon na goro je obvezno nositi čelado, saj je veliko predelov, kjer se skala kruši in je padanje kamenja pogosto, priporočeno pa je imeti tudi komplet za samovarovanje. V zimskih razmerah so obvezne tudi dereze in cepin.
Prostrano melišče v žlebu je skrito pod ogromnimi količinami snega, ki se na tem strmem pobočju spontano plazi vsakokrat po obilnejšem sneženju. Potrebno je poudariti, da je območje razmeroma varno prehodno le ob stabilni snežni odeji.

Izhodišče: 46.369619, 14.598561

Iz Savinjske strani čez Mozirje, Luče in Solčavo proti Logarski dolini. Za Solčavo sva po štirih kilometrih zavila levo za Logarsko dolino. V zimski sezoni ni vstopnine. Cesta je pozimi navadno prevozna do Logarskega kota, ker pa je narava letos skopa s snegom sva se lahko zapeljala do obračališča. Pri koči pod slapom Rinka parkiramo svoj avtomobil in se podamo na pot.

Opis:
Kljub temu, da sva bila že ob 7. uri na izhodišču sva bila med zadnjimi. Od koče pod slapom Rinka se v smeri Turske gore odpraviva proti Okrešlju. Pot je lepo urejena in markirana. Sprva poteka po gozdu in ves čas se vzpenjava ob reki Savinji. Nekaj časa hodiva po njenem desnem in nekaj časa po levem bregu. Na vrhu glavne stopnje prečkava brv in se mimo dveh manjših slapov, povzpneva do izvira Savinje, zavetišča GRS in dalje na zasneženo ravnico Okrešlja. Nad Okrešljem se namreč trenutno začne snežna meja. Pot pa je ledena in spolzka že od brvi naprej. Mimo obeležja, ki naju spomni na žalostno nesrečo leta 1997, kjer so izgubili življenja naši reševalci, se bližava žlebu. Iz nahrbtnika vzameva čelado, dereze in cepin. Slediva peš gazi, ki so jo uhodili pohodniki pred nama. Strmina je z vsakim korakom večja, gora pa vedno bližje. V žlebu sva zelo previdna. Skozenj se poizkusiva povzpeti čim hitreje. Pogled navzdol je z vsakim korakom bolj veličasten. Občudujeva mogočno Mrzlo goro, ki je za najinim hrbtom. Najhujša strmina je tik pred izstopom iz žlebu, kjer nas po dolgem času znova pozdravi sonce. Vzameva si čas za počitek in čaj. Do vrha na levi je le še položen vzpon po izpostavljenem grebenu, ki pa ga je popestril močan veter in ledene ploskve. Na vrhu naju prevzame pogled na zasnežene Rinke, Brano, Skuto v daljavi pa na Karavanke in Julijske Alpe. Cepin, dereze in čelada so obvezni del opreme, midva sva s sabo še imela plezalni pas in vrv. Sestopiva po poti pristopa.

eXTReMe Tracker