Dnevnik - Gorazd Suhadolnik: ... 125-letnica izhajanja
Planinski vestnik, ki je začel izhajati v času Jakoba Aljaža, praznuje v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani.
Prva številka Planinskega vestnika (PV), najstarejše še izhajajoče slovenske revije, je izšla 8. februarja 1895, v času, ko je Slovensko planinsko društvo v nacionalnem boju za slovenske gore in jezik potrebovalo povezovalno, izobraževalno in informativno poslanstvo, ki ga je Vestnik načrtno uveljavljal med članstvom.
Vsak mesec je spremljevalec planincev že od časa Jakoba Aljaža. Skupaj s prvimi bralci je prisostvoval postavitvi Aljaževega stolpa na vrhu Triglava, prve koče na Kredarici, poročal je o odprtju naših prvih poti v visokogorje in pozneje pričal o drznosti prvih plezalcev doma, pa tudi na najvišjih vrhovih sveta. Po tem, ko so leta 1958 pogoreli prostori Planinske zveze Slovenije (PZS) v Likozarjevi ulici v Ljubljani in je v njih zgorelo več kot 60 let starega arhiva, je postal najpopolnejši zgodovinski arhiv slovenskega planinstva in njegove krovne organizacije, PZS. V vseh obdobjih izhajanja je pomenil ogledalo dela planinske organizacije, gorniške kulture, odraz splošnih razmer in doživljanja gora Slovencev.
»Nekdanji uredniki bi se danes verjetno čudili, da se srečujemo s toliko 'konkurenti' tiskane besede. Mislim na televizijo, splet, družbena omrežja in druge, ki jemljejo bralce tiskanim medijem,« pravi Vladimir Habjan, urednik Planinskega vestnika od leta 2001. Habjan je šele osmi odgovorni urednik po vrsti, v povprečju traja uredniški »mandat« na PV več kot 15 let in pol. »Moje urednikovanje traja polnih 18 let in v njem se je zaradi trendov in tehnologije zgodilo veliko sprememb. Z vsebinami, privlačnimi temami meseca, fotografijo in sredico, v kateri vsak mesec objavljamo opise izletov, nam še vedno uspeva privabljati bralce.« Revijo objavljajo tudi v digitalni obliki (www. planinskivestnik.com), na spletu pa je arhivirana od prve številke do zadnjega letnika.
V zadnjem obdobju so v Planinskem vestniku izdali več tematskih številk, na primer ob 40-letnici vzpona na Everest in šole za nepalske gorske vodnike v Manangu in v spomin na Pavleta Kozjeka, Frančka Kneza in Dava Karničarja. »Trudimo se izdajati revijo na ravni primerljivih gorniških revij, ki izhajajo v tujini, trudimo se za vsebinsko raznolikost in dajemo poudarek dobri fotografiji,« pojasnjuje Habjan. »Bralce poskušamo s strokovno-izobraževalnimi članki vzgajati, z leposlovnimi temami in odlično fotografijo pa kulturno izobraževati in ozaveščati v okoljevarstvenem duhu. Zavedamo se tudi pomena poznavanja zgodovine slovenskega planinstva in njegove vloge v razburkani preteklosti.«
Uredniki Planinskega vestnika gredo v nebesa
Prvo publikacijo o gorah, revijo Alpine Journal, je leta 1863 začel izdajati londonski gorniški klub The Alpine club. Planinski vestnik je prišel na trg 32 let pozneje, vendar pa Alpine Journal že 50 let izhaja le enkrat na leto, Planinski vestnik pa vsak mesec. Izhajal ni le med prvo svetovno vojno, med drugo pa okrnjeno, a neprekinjeno. V vsej njegovi zgodovini je približno 11.000 avtorjev prispevalo več kot 40.000 člankov.
V počastitev 125-letnice izhajanja Planinskega vestnika vabi uredništvo na ogled veseloigre Uredniki gredo v nebesa, ki bo v soboto, 15. februarja, ob 18. uri v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani.