Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Valentin Vodnik -

Academia.edu, 05.02.2020
Na Vršac mi stopi in sedi ... (PDF)
Friko, 06.02.2020 15.22
Valentin Vodnik - vodja raziskovalne odprave v Triglavsko pogorje

Fotografije: arhiv Peter Mikša

sobota, 8. februar 2020, ob 05:29, Urednik G-L, ogledov: 296

Friko - Peter Mikša: ... vodja raziskovalne odprave v Triglavsko pogorje

Slovenske Alpe so v 18. stoletju postale zanimive za posamezne naravoslovce, zlasti zaradi rastlinskega in živalskega bogastva ter geoloških posebnosti.

Med njimi je bil najpomembnejši Žiga Zois, ki je leta 1778 organiziral prvi dokumentirani vzpon na Triglav. Le-ta je bil zanimiv za geološke in paleontološke raziskave, za katere se je Zois pričel zanimati konec 18. stoletja zaradi spora o nastanku kamnin med vulkanisti in neptunisti. Da bi ovrgel teze vulkanista Ehrenreicha Fichtela, je pričel zbirati vzorce kamnin in fosilov.

Sodelavca za iskanje dokazov v Triglavskem pogorju je našel v Valentinu Vodniku, ki je del svojega življenja preživel na Koprivniku nad Bohinjem. V tamkajšnji novonastali župniji je bil med letoma 1793 in 1796 prvi stalni duhovnik. Pokrovitelj nove župnije je bil Žiga Zois, ki je v Vodniku prepoznal potencialnega sodelavca in ga vpel v kulturno, prosvetno, literarno in znanstveno-strokovno delo.

V času vodenja koprivniške župnije se je Vodnik aktivno udejstvoval v Triglavskem pogorju, na Zoisovo pobudo pa je nabiral tudi različne vzorce kamnin in fosilov. Leta 1795 Vodnik prevzel vodenje raziskovalne odprave v Triglavskem pogorju, ki jo je organiziral ter sponzoriral Žiga Zois. Odprave sta se udeležila grof Franc Jožef Hanibal Hohenwart ter šentjakobski župnik Jože Pinhak. Vodili so jih gorski vodniki: Andrej Legat, Matevž Kos (rudar), Anton Kos in Arh. Njihov namen je bilo zbiranje vzorcev kamnin in fosilov, ki bi pojasnili nastanek kamnin. Odprava je potekala v avgustu, obiskali pa so različne lokacije: Belščica, Veliki in Mali Stol, Javornik, izvir Bistrice, slap Savica, Dedno polje, Ovčarija, dolina Jezerce, Kopica, Tolstec, Velo Polje. Valentin Vodnik in Jože Pinhak pa sta se v spremstvu vodnikov poskušala povzpeti tudi na Triglav, to jima ni uspelo, prišla sta do Malega Triglava. Na slednjem je bil Valentin Vodnik tudi septembra istega leta, leta 1796 pa sta se s Hohenwartom podala na podobno raziskovalno turo.

S selitvijo v Ljubljano se je Vodnikov konkreten stik z gorskim svetom pretrgal. Kljub temu pa je v doživetjih našel motive za pesniško udejstvovanje. Z odo Vršac, ki je izšla v zbirki Pesme za pokušino leta 1808, pa je postal začetnik slovenske planinske poezije. V odi se je dotaknil tudi geološkega boja med vulkanisti in neptunisti, h razrešitvi katerega je prispeval tudi sam. S svojim delovanjem v Triglavskem pogorju pa Zois in Vodnik nista pripomogla zgolj k napredku geologije, zanimala ta se namreč tudi za razvoj gorništva ter izboljšanje položaja gorskih vodnikov.

Več o zgoraj opisani tematiki si lahko preberete v članku z naslovom »Na Vršac mi stopi in sedi«: sodelovanje Žige Zoisa in Valentina Vodnika pri raziskovanju Triglavskega pogorja, ki je bil objavljen v monografiji Oživljeni Vodnik. Razprave o Valentinu Vodniku (Založba ZRC SAZU) in sta ga napisala Peter Mikša in Maja Vehar, si lahko preberete tukaj >>>

Oznake: ZGO
eXTReMe Tracker