Slovenske novice - Tina Horvat: ... Zobozdravnik iz Lesc
Mednarodna odprava bo poskušala prva pozimi osvojiti K2. Tomaž Rotar v zadnjih treh letih osvojil že tri najvišje gore.
Brez posebnih ceremonij in svečanosti se te dni pripravlja na izjemen podvig zobozdravnik iz Lesc, 47-letni Tomaž Rotar. Njegov cilj ni nič manj kot prvi zimski vzpon na drugi najvišji vrh sveta – 8611 metrov visoki K2, ki velja za kralja pakistanskega gorovja Karakorum. Če mu bo uspelo, in seveda močno držimo pesti, da mu bo, bo s člani mednarodne odprave prvi zemljan, ki bo pozimi stopil na edini v tem letnem času še neosvojeni osemtisočak. Rotar se je v zadnjih treh letih povzpel že na vse tri najvišje vrhove na svetu – leta 2017 na Everest, lani poleti na K2 in letos maja še na tretjega, Kangčendzengo.
K2 zaradi tehnične zahtevnosti velja tudi za goro smrti, zimski vzpon nanjo pa za enega največjih alpinističnih izzivov. To je doslej poskusilo le šest odprav in nobeni ni uspelo preseči 8000 metrov oziroma se prebiti čez tako imenovani Steklenični vrat, območje, nad katerim visi zloglasni serak, ki mnogih ne pusti mimo, saj je zaradi odkrušenih kosov ledu lahko usoden.
Škarja: To bo izjemen podvig!
Ko o teži načrtovanega vzpona povprašamo našega najbolj znanega vodjo himalajskih odprav Toneta Škarjo, ki je bil nekoč načelnik Komisije za odprave v tuja gorstva (KOTG) na Planinski zvezi Slovenije (PZS), ne varčuje s pohvalnimi besedami. »Gre za zelo ambiciozen podvig, saj je K2 edini doslej neosvojeni osemtisočak. Čeprav Tomaž Rotar uradno sploh ni alpinist oziroma odprava ni načrtovana s strani KOTG, ta trenutek med Slovenci ne vidim nobenega drugega, ki bi se lahko lotil tega podviga. S svojimi vzponi je dokazal, da je vrhunski in občudovanja vreden alpinist, če bo vzpon uspel, pa bo to eden najbolj vrhunskih podvigov v zadnjem času,« je povedal Škarja.
Ni Slovenca, ki bi šel z mano!
Se je Tomaž lotil osvajanja K2 pozimi, da bi postal prvi človek in prvi Slovenec, ki mu je to uspelo, in kako to, da je šele tik pred zdajci postal član mednarodne odprave? »O tem sem že dolgo razmišljal in sem se imel namen pridružiti poljski odpravi v organizaciji druge agencije. A ker so se oni odločili za zimski Everest, sem se na koncu pridružil tej odpravi. Sem pa tudi iskal dva soplezalca za K2 iz Slovenije in to celo objavil na gorniškem portalu Gore-ljudje, a vendar ni človeka v Sloveniji, ki bi šel v to,« je še povedal.
A kdo je pravzaprav Gorenjec s tako drznimi cilji in kako to, da se nekako potiho loteva naskakovanja na drugo najvišjo goro sveta? »Nikoli nisem hotel razglašati svojih načrtovanih ciljev, saj je veliko neznank in spremenljivk. Dokler ne bom v baznem taboru, tudi sam ne bom verjel, da mi sploh lahko uspe. Poleg tega so možnosti izjemno majhne, pa tudi dovoljenje za vzpon smo dobili šele pred nekaj dnevi, 19. decembra, zato niti nismo vedeli, kdaj bomo šli na pot,« pripoveduje zobozdravnik, poročen in oče dveh hčera.
Na K2 je bil že lani
Mednarodno odpravo, ki bo odšla na pot 3. januarja, sestavljajo vodja Nepalec Mingma Gjalje Sherpa, med alpinisti znan kot Mingma G., ter Islandec John Snorri in Kitajec Gao Li. Vsi trije so v zadnjih letih osvojili kar lepo število osemtisočakov, Mingmi G. od vseh 14 osemtisočakov manjka le Šiša Pangma, na Everestu pa je bil kar petkrat. Snorri je letos poleti osvojil K2 in Broad Peak, lani pa obrnil pod vrhom Manasluja. Li je osvojil Everest, Manaslu, Lotse in Makalu.
49 kilogramov opreme bo Rotar vzel na odpravo.
S še tremi zelo izkušenimi nepalskimi šerpami bodo, kot pripoveduje Rotar, iz Islamabada poleteli v Skardu in se z avtomobili odpeljali do Ascoleja, nato pa jih bo čakalo 125 kilometrov hoje do ledenika Baltoro oziroma do baznega tabora, kar naj bi jim uspelo v nekaj več kot desetih dneh. »Potem bomo opravili nekaj rotacij, to so aklimatizacijski vzponi, vsak je nekoliko višji od prejšnjega, nato pa potrebujemo nekajdnevno okno lepega vremena, da gremo lahko po Abruzzijevi smeri na vrh. Če bo šlo po načrtih, bi morali biti v drugi polovici februarja na vrhu. Vendar se vse to lahko vmes zelo spremeni,« razloži načrte odprave.
Prav vreme je tisto, kar bo najbolj vplivalo na uspeh. »K2 poznam že od lani in vem, kako je tehnično zahteven, a pozimi se vsi tehnični problemi zaradi vetra in več snega še potencirajo. Sicer smo vsi dobro pripravljeni in smo vsi že bili na K2, vendar poleti,« še dodaja. Na pot bo vzel 49 kilogramov opreme, v katero ni všteta tehnična oprema, za odpravo pa je agenciji Imagine Nepal vplačal 40.000 evrov.
Alpinistični samorastnik
Pred odhodom ga še povprašamo, kako se je kot alpinistični samorastnik, saj ni član nobenega alpinističnega odseka, torej kot povsem neklasičen alpinist sploh znašel v svetu vrhunskega alpinizma in začel kar drugo za drugo osvajati najvišje gore sveta.
»Že od nekdaj sem rad hodil v hribe, a v mladosti sem začel kolesariti in sem bil član reprezentance, poleg tega sem se ukvarjal z veslanjem po divjih vodah. Hribi pa so bili v meni ves ta čas. Ko me je zamikal alpinizem, se tega res nisem lotil po klasični poti, saj formalno sploh nisem alpinist. Nimam črednega nagona in ne hodim na sestanke na alpinistični odsek, za to niti nimam časa. Tega sem se lotil drugače, usposobil sem se s pomočjo najboljših inštruktorjev. Potem ko sem po Evropi osvojil kar lepo število vrhov, me je zapeljalo v Himalajo. Moj prvi obisk je bil Everest, in tam sem ugotovil, da zelo dobro prenašam višino, saj sem kar visoko prišel brez kisika. Enako se je zgodilo na K2 in na Kangčendzengi.«
Potem ko sem po Evropi osvojil kar lepo število vrhov, me je zapeljalo v Himalajo. Moj prvi obisk je bil Everest, in tam sem ugotovil, da zelo dobro prenašam višino, saj sem kar visoko prišel brez kisika.