Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Mokrišča in biodiverziteta

PZS, 01.02.2020 14.30
Mokrišča in biodiverziteta | Poslanica KVGN ob svetovnem dnevu mokrišč

ponedeljek, 3. februar 2020, ob 05:29, Uredništvo G-L, ogledov: 238

Varstvo gorske narave - PZS: Poslanica KVGN ob svetovnem dnevu mokrišč
Krajinski park Kolpa - Boris Grabrijan

Tako se imenuje letošnji slogan svetovnega dneva mokrišč, ki ga obeležujemo 2. februarja.

Mokrišča (wetland = mokra zemlja) so ekosistemi, kjer se združujeta ter prepletata vodno in kopno okolje. To jim daje pestrost, dinamičnost in zagotavlja bogastvo življenjskih oblik in procesov.

So zibelka življenja v vseh njegovih različnostih in vir biotske raznovrstnosti - biodiverzitete. Pokrivajo le 6 % kopnega, vendar na njih živi 40 % rastlinskih in živalskih vrst kopnega.

Žal so mokrišča najbolj ogroženi ekosistemi vse od začetka civilizacije, čeprav so v osnovi omogočila razvoj večine človeških civilizacij (poljedelstvo z namakanjem). Še danes večina človeštva živi ob bregovih morij, jezer in vodotokov.

Ogrožena so tudi mokrišča v gorskem svetu. Ogrožamo jih na različne načine, tudi planinstvo pri tem ni nedolžno. Ogroženi so mokrotni travniki, visoka barja, kali (umetni in naravni), gorski potoki in zlasti visokogorska jezera.

Tudi zato je dobrodošel projekt VrH Julijcev, v katerem je PZS eden od partnerjev. Namenjen je izboljšanju stanja osmih kvalifikacijskih vrst in štirih habitatnih tipov (življenjskih združb) na območjih Natura 2000 v Triglavskem narodnem parku, stanje katerih je ocenjeno kot neugodno ali celo slabo brez pričakovanega izboljšanja v prihodnosti. Od tega sta z mokrišči povezana dva habitatna tipa in dve vrsti.

Projekt bo izboljšal stanje visokih barij na pokljuški planoti in visokogorskih jezer v dolini Triglavskih jezer, predvsem Dvojnega jezera, ki zaradi odplak iz koče in naselitve rib postaja že prava mlaka. Z obnovo kalov se bo izboljšalo življenjsko okolje velikega pupka in hribskega urha.
Komisija za varstvo gorske narav

Krajinski park Kolpa je bolj kot po tipičnih mokriščih (večjih vodnatih površinah) znan po enkratni reki Kolpi. Čeprav nismo okolje močvirij, jezer in podobno, pa so na našem območju tudi kali, ki jih lahko uvrstimo v to kategorijo.
V zadnjem desetletju smo jih skupaj s prebivalci zavarovanega območja narave kar nekaj (ponovno) oživili. Večina kalov sicer ne služi več za napajanje živine (nekateri pa vendarle), zato pa so prevzeli druge pomembne funkcije: nudijo odlično okolje za bivanje dvoživk, plazilcev, žuželk … in seveda prijetno okolje za obiskovanje pohodnikov. Kali, ki pa so v uporabi živinorejcev, pa imajo s tem tudi zagotovljeno trajno vzdrževanje.

Človek je v zadnjih 300 letih uničil več kot 87% mokrišč po svetu. Tudi v Sloveniji so mokrišča med najbolj ogroženimi ekosistemi. Z izgubo mokrišč izgubljamo biotsko raznovrstnost in funkcije, ki jih mokrišča opravljajo.
Ramsarska konvencija (ki ureja tudi varovanje mokrišč) nosi ime po Iranskem mestu Ramsar kjer je potekala pomembna okoljska konferenca, ki je tudi dolgoročno poskušala urediti to vprašanje.

Na fotografijah sta dva od številnih kalov, ki jih je Javni zavod Krajinski park Kolpa v zadnjih letih obnovil (levi je v Miličih) ali ponovno oživil (Kal na Brdu pri Grdunih) v zadnjih desetih letih. Kljub precejšnjemu zavedanju ljudi žal še vedno naletimo na primere, ko ljudje v kale odlagajo smeti in gradbeni material. To pri vseh možnostih, ki so na voljo danes vsekakor ni sprejemljivo.

 

eXTReMe Tracker