Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Koren

petek, 24. januar 2020, ob 05:28, Silvo Baznik, ogledov: 1124

Silvo Baznik: Lepo vreme tudi sredi dneva še vabi na vrhove gora. 

Ob pol dvanajstih pripeljeva na parkirišče pred planina Jezerca, kjer poravnava dvoevrsko takso, se preobujeva in oprtava nahrbtnika ter stopiva na sončno planino. Stopava po kopnem kolovozu, ki se pne nad spodnjo cesto in le v zadnjem delu ima še nekaj ostankov snega in legu. Pred planino Kržišče prehitiva pohodnika in po pomrzjeni zemljini prečiva planino ter stopiva na stezico, ki naju z nekaj krajšimi odseki ledu popelje na razgledišče ob poti.

Kamor sega pogled so pobočja gola. Snega skoraj ni in sonce pobira še tiste zaplate, ki so ostale po zadnjem sneženju. Doseževa razgledišče in se po kopni poti spustiva globoko pod pobočje Krvavca in ko se pot poravna, je zopet nekaj predelov z ostanki pomrzjenega snega, ki se jim, če je le mogoče, izogneva in pričneva počasi zopet pridobivati na višini dokler ne doseževa prehoda na območje planine Koren.

Pobočje nad planino ima pomrzjena snežna rebra in zato previdno stopava dalje in pri koči, kjer sta že planinca, narediva odmor. Planinca gresta naprej, midva pa še nekoliko počijeva in nato po stezici nadaljujeva v dolino proti severu. Spodnji del doline je brez snega, med ruševjem višje pa stopiva na trd pomrzjen sneg in uporabiti je potrebno dereze za varen korak. Srečava pohodnike, ki se vračajo, medtem ko midva še hodiva svojemu cilju naproti. Nekaj odsekov poti je kopnih in hoja z derezami po kamnitem svetu ni nič prijetna. Greva mimo prvih in nato drugih smernih tabel, kjer so lepo vidna pobočja Košutne in Kompotele s skromno snežno odejo. Ruševja je več kot snega. Pot po snegu med ruševjem naju hitro ponese do vrat planine, kjer srečava pohodnika, ki se vračata s Kalškega grebena, midva pa stopiva navzgor še zadnji del poti do razglednega 1999 m visokega vrha.

Manjkajoči meter do dvatisoča nadomestiva s svojo višino in zadihava visokogorski zrak z lepimi pogledi na številne vrhove oddaljenih Julijcev in bližnjih visokih vrhov Kamniško-Savinjskih Alp.

Pogled v doline pa odkrije meglice slabega ozračja. Narediva odmor, se okrepčava , spočijeva in nato stopiva navzdol. Na poti srečava kar nekaj planincev, ki se vzpenjajo, midva pa hitiva po isti poti proti planini Koren. Nad njo sezujeva dereze in po kopnem pobočju doseževa kočo, kjer uzreva že znana planinca. Sonce bo kmalu za obrobjem pobočja in zato narediva odmor še na sončnem predelu nad kočo. Ko senca doseže kočo in se plazi proti nama, oddideva. Previdno se povzpneva nad planino, nadaljujeva hojo po kopni poti, previdno stopava po ledenih predelih in po spustu in vzponu ponovno doseževa razgledno točko ob poti, kjer sije sonce, a že naslednji trenutek stopiva ponovno v senco, ki naju spremlja vse do Kriške planine.

Preleti naju helikopter, ki se usmeri proti Košutni in Korenu, se vrne in nadaljuje svoj let nad gorami, medtem ko midva že greva po kolovozu do planine Jezerca, kjer zaključiva današnji pohod. Odpeljeva. Sonce počasi tone proti obzorju in ko voziva proti Vodicam odene gore v škrlatna oblačila preden ugasnejo zadnji sončni žarki. Svetloba ugaša in prihaja mrak.

 

eXTReMe Tracker