Dnevnik - Gorazd Suhadolnik: Oblikovalce iz velikih modnih hiš je obsedla gorniška strast. Modne revije so ...
... polne alpinistične opreme in plezalnih pripomočkov, gorniška oblačila pa so “obvezna” tako med bankirji z Wall Streeta kot med ljubitelji ulične mode, ki jih sicer redko zanese v naravo.
Športni trendi v množični modi niso nič novega. Že dolgo je tega, kar so postali modni teniška in jadralska oblačila in obutev. Od devetdesetih naprej črpa moda pomemben del navdiha v adrenalinskih športih na prostem, ki slovijo po svoji »neprilagodljivosti«, deskanju v vseh oblikah (rolkanju, jadranju na deski in deskanju na snegu) pa tudi smučanju, ki so močno navdihnili tudi »navadno«, vsakodnevno modo in se prelevili v samostojne modne žanre.
Novo je le to, da je množična moda postala »esktremistična«. »Če se lahko pri tem početju ubijete, hoče moda to imeti,« so duhovito zapisali v naslovu članka pri New York Timesu. V zadnjih sezonah sta v garderobo oblikovalcev velikih modnih hiš kot nadaljevanje vplivov trendovske triade srfanja, rolkanja in snežnih športov začela vdirati še plezanje in gorništvo.
Karabinjerji in plezalne vrvi na modnih pistah, puhovke in nepremočljive vetrovke, čevlje za osvajanje osemtisočakov, opremo, značilno za športe na prostem, so začeli množično nositi tudi ljudje, ki gredo le redko v gozd ali kam višje. Tkanine in pripomočki, značilni za gorništvo in plezanje, se nezadržno uveljavljajo tako v množični kot v visoki modi. Modna zapoved je, preprosto povedano, ekstremistično gorniški videz, prilagojen mestnemu utripu in okusu.
Plezanje je postalo »gučijevsko«
Ameriški modni imperij Ralph Lauren je potiskal svoje retro polo majice z napisoma »plezaj« in »alpski«, italijanska Prada se spogleduje s tehničnimi tkaninami, luksuzna modna hiša Louis Vuitton je za japonsko draguljarno oblikovala karabin iz 18-karatnega zlata, posut z diamanti. Vaš je lahko za 18.000 dolarjev. Za lansko poletno sezono so pri Vuittonu ponudili trendovsko torbico, oblikovano kot dizajnersko inačico vrečke za magnezijo, ki jo plezalci uporabljajo, pripeto okoli pasu, da vanjo namakajo prste za boljši oprijem pri plezanju v skali pa tudi na umetni steni. Pri Vuittonu so povzeli njeno obliko in iz izbranega finega usnja, s srebrnim karabinom in svojim znamenitim monogramom poskrbeli za nujen snobovski dodatek.
Proizvajalčeva navodila za nego sicer odsvetujejo stik vrečke s hrapavimi površinami in sončnim sevanjem, zato uporabnik z modno vrečko nima kaj iskati v plezališču, zagotovo pa mu bo dvignila samopodobo njena cena. Navadna plezalna vrečka za magnezijo redko stane več kot 20 evrov, za Vuittonovo inačico pa je treba odšteti 1400 evrov. Dopolniti jo je mogoče z nahrbtnikom, ki je seveda videti kot pravi plezalni – za 2700 evrov.
Zapoved novega modnega trenda, ki so ga poimenovali gorpcore, je preprosta: ekstremistično gorniški videz, prilagojen mestnemu utripu in okusu. Neizogiben ženski modni kos je na primer Guccijeva predimenzionirama flanelasta karirasta srajca ali pa Armanijeva uniseks visokogorska očala, s kakršnimi je pred 70 leti osvajal Himalajo sloviti Herman Buhl.
»Adrenalinske dejavnosti pritiskajo na oblikovanje oblačil, tako kot športniki pritiskajo na meje svojih športov, z estetiko, ki je všečna tako mestnim prebivalcem kot ljubiteljem aktivnosti na prostem,« pravi avtoriteta milanske »alta« mode Miuccia Prada. Visoka moda išče prodajljive rešitve v stilih in tkaninah, ki so jih popularizirale gorniške blagovne znamke, ameriški velikani North Face, Patagonia in Arc'teryx. Njihove blagovne znamke so vseprisotne tako v najzahtevnejših gorskih stenah kot na ulicah velemest.
Bankirji v flisih
Izvirne zasluge za gorpcore mestno modo pripisujejo ameriški hiphop kulturi oziroma zvezdi rap glasbe (in seveda manekenu ter igralcu) A$AP Rockyju, ki se je pozimi 2017 pojavil na newyorškem modnem tednu v vpadljivi oranžni jopi iz termovelurja Calvina Kleina in žareče rdeči puhovki Balenciage. Velike blagovne znamke gorniških oblačil so z odprtimi rokami sprejele novi trend in začele v sodelovanju z glavnimi modnimi hišami in oblikovalci izdelovati omejene serije vročih in nesramno dragih modnih izdelkov, ki jih pogosto podpirajo zvezdniki. Robustni gorski čevlji iz telečjega usnja modne znamke Dsquared stanejo malenkost več kot tisoč evrov – toliko ne stanejo niti najboljši tehnični visokogorski čevlji –, prodajalec pa zagotavlja, da jih bo uporabnik rad nosil tudi, če ne mara planinarjenja.
Mogoče se modni oblikovalci prilagajajo tehnološkemu napredku, ki izvira iz športnih dejavnosti, v katerih zagotavljajo oblačila pomembno podporo za skrajne napore v skrajnih vremenskih okoliščinah, verjetneje pa njihovo uvajanje gorniških pripomočkov in tehničnih tkanin sploh nima pomembnejše zveze z njihovo prvotno vlogo. Dizajnerjem je preprosto le všeč njihov videz in plezalski ter alpinistični »image«. Ta lahko sporoča tudi to, da so v poveličevanju kapitalistične delovne kulture udobje, prosti čas in mir ter narava bolj dragoceni kot ekstravagantna oblačila, hkrati pa tudi to, da so te dobrine čedalje bolj v domeni tistih, ki imajo dovolj pod palcem.
Oblačila ameriškega proizvajalca Patagonia – še posebej jopice iz flisa – so postale obvezen del poslovne garderobe mladih bankirjev na Wall Streetu, ki se s tem simbolom že na prvi pogled ločujejo od poškrobljenega starega poslovnega sveta. Ironično je, da je postala simbol novih bankirjev prav Patagonia, ki slovi po svoji antikapitalistični in k varovanju okolja zavezani etiki. A s priljubljenostjo mode, ki izhaja iz gorniške kulture, poteka vzporedno tudi naraščajoče povpraševanje po trajnostni modi in želja po begu od digitalne zasičenosti ter povezovanju z naravo.
Plezalci, modne ikone
Tudi najboljši plezalci nimajo nič proti temu, da igrajo modne ikone. Ameriški skalni plezalec Alex Honnold je svojo razvlečeno bombažno majico in na roko skrajšane rjave hlače, ki jih je drgnil v mesecih plezanja in snemanja filma o solo vzponu v El Capitanu, brez težav zamenjal za oprijet črn smoking, ki so mu ga je sešila glavna oblikovalka v North Faceu za podelitev oskarja za dokumentarni film.
Poleti bo plezalska moda s svojim debijem na olimpijskih igrah v Tokiu dobila še dodaten komercialni zagon. Japonska tekmovalka Akijo Noguči je bila konec lanskega leta na modni reviji Chanela med najbolj opaženimi. Japonski reprezentant Tomoa Narasaki se je pojavil na naslovnici modne revije GQ, pred balvansko plezalno steno, v modni obleki, z gizdalinsko zapestno uro.
Pomanjkanja modne zavzetosti ni mogoče očitati niti slovenskim športnim plezalcem. Reprezentantke Garnbretova, Kramplova, Rakovčeva in Repušičeva tekmujejo obvezno z nalakiranimi nohti, njihov kolega Kruder zabava z izvirnimi pričeskami. Ralph Lauren, ki je pred letom dni skočil na vlak gorniške mode z retro kolekcijo polo majic, je leta 1993 sponzoriral Eda Viestursa pri solo vzponu na Everest. »Bil sem najbolje oblečen plezalec na Everestu kadar koli,« se spominja Američan. »Vsi so želeli imeti naš videz, naše tkanine in našega avanturističnega duha.«