Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Patagonija 2020

PZS, 19.01.2020 ob 9. uri
Krajnc in Lindič na odpravi Patagonija 2020

ponedeljek, 20. januar 2020, ob 05:29, Urednik G-L, ogledov: 1054

Alpinistična odprava, ki jo sestavljata Luka Krajnc in Luka Lindič (oba AO Celje Matica), je že v Argentini, vračata pa se predvidoma 3. marca.

Želita si kakovostno plezalno izkušnjo, ki jo gore nad El Chaltenom v dobrih razmerah brez dvoma nudijo, kar sta okusila že večkrat, tudi leta 2015, ko sta se med drugim že poskusila v mogočni vzhodni steni Cerro Torreja.

Več pa v pogovoru z vodjo odprave Luko Krajncem.

Alpinistična javnost je zastrigla z ušesi ob informaciji, da v Patagonijo odhaja naveza Krajnc-Lindič. Kaj imata ogledano, kakšni so vajini cilji?
Nisem zaznaval omenjenega striženja, a v današnjih časih je velikokrat tako, da si okolica ustvarja pričakovanja in zgodbe, še preden se kar koli zgodi. Glavni cilj nama je kakovostna plezalna izkušnja in varna vrnitev domov. Ciljno nisva omejena, zato sva brez pričakovanj in odprta za vse možnosti.

V vzhodni steni Cerro Torreja sta bili do zdaj preplezani le dve smeri, leta 1986 Peklenska diretissima slovenskih alpinistov Frančka Kneza, Silva Kara, Janeza Jegliča, Petra Podgornika in Pavleta Kozjeka ter leta 2010 smer Quinque Anni ad Paradisum italijanske naveze Beltrammi-Salvaterra-Rossetti. Kaj je posebnost te stene, da je tako težko preplezljiva?
Verjetno to, da je precej velika, tehnično zahtevna in kompleksna v smislu razmer ter plezalnih pristopov.

Oba sta že večkrat plezala v Patagoniji, leta 2015 tudi na skupni odpravi, z vama je bil Tadej Krišelj, ko ste že poskusili v vzhodni steni Cerro Torreja. Kakšne razmere so vas ustavile takrat in kako dragocene so za tokrat izkušnje, ki ste jih že pridobili v tej steni?
Takrat smo samo malce "povohali" spodnji del, za kaj več je bilo vremensko okno prekratko, padajočega snega pa preveč, da bi še ustrezalo stopnji tveganja, ki smo jo želeli sprejeti. Pridobili smo nekaj manjših izkušenj - in v takšni steni vsaka izmed njih šteje.

Kako so potekale vajine priprave na plezanje v deželi večnega vetra?
Pripravljala sva se kot po navadi, s plezanjem v gorah in nižjih stenah.

Trenutno je v gorah nad El Chaltenom zelo živahno, Gašper Pintar je že dodobra ogret, v preteklih dneh se mu je pridružil David Debeljak, na okno lepega vremena čaka legendarni Jim Donini, s smelimi načrti v Patagonijo odhajata Alex Honnold in Colin Haley. Sta kaj v stiku s preostalimi alpinisti?
Sva v stiku z mnogo prijatelji, ki so že tam, in se veseliva srečanja z njimi. 

Luka Krajnc je eden najboljših slovenskih vrhunskih alpinistov nove generacije in matador slovenskega zahtevnega skalnega plezanja zadnjih let. Plezal je na odpravah v ZDA (2008, 2009, 2011; trikrat preplezal El Capitan in opravil enodnevni vzpon čez Salathe), Maroku (2009), Venezueli (2011/12; prvenstvena smer in tri prve ponovitve), Patagoniji (2013, 2015; prvenstvene smeri The Real Kekec v Fitz Royu, Dulce de Leche v El Mochu, Blockbuster v Mojon Roju, vzpona na Cerro Torre po JV razu in prek grebena Adel) in Tibetu (prvenstvena smer na Kang Ri, 2013). Preplezal je več novih smeri v Evropi in po svetu, leta 2014 opravil prvo prosto ponovitev smeri Rolling Stones v Grandes Jorasses (v navezi z Luko Lindičem), leta 2017 prvo prosto ponovitev smeri Spomin (8c, 350 m) v Paklenici, sezono 2018 kronal z enodnevnim vzponom v Petitovi smeri v Grand Capucinu (8a+, 450 m, vsi raztežaji v vodstvu in brez padca), opravil prvo prosto ponovitev Skritega izziva v Debeli peči (VIII+/IX-, 350 m) in na Lofotih z mednarodno ekipo preplezal sedem prvenstvenih kombiniranih vzponov visoke tehnične in kompleksne težavnosti, leta 2019 pa v enem dnevu in prosto opravil zimski vzpon po Leuseurjevi smeri v Druju (M7, 900 m).

Luka Lindič je zadnja leta eden glavnih protagonistov slovenskega in svetovnega alpinizma, ki kaže izjemno alpinistično zrelost, preudarnost, pripravljenost in osredotočenost. Udeležil se je številnih odprav: K7 West (prva ponovitev smeri Anderson-House-Prezelj, 2008), Bagirati (prvenstvene smeri na Bagirati II, III in IV, 2009), Makalu (dosežena višina 8200 m, 2011), Phola Gangchen (prvenstvena smer na Kang Ri, 2013), Hagshu (prvenstvena smer v severni steni, 2014, za katero je prejel zlati cepin 2015), Patagonija (prečenje Adel in vzpon na Cerro Torre, 2015), Aljaska (Francoska smer v Mt. Hunterju, 2015) in Choktoi (prvenstvena smer na Biacherahi, vzpon na Baintho Kabato, poskus na Latok I, 2015), Kanada (tri prvenstvene smeri v Skalnem gorovju, 2016), Pakistan (Broad Peak, severni vrh Gašerbruma IV, 2016), Kitajska (Kyzyl Asker, prvenstvena smer, 2016), Kanada (poskus v V steni Mt. Slesse, 2017), Patagonija (ponovitev dveh smeri, 2018), Šiša Pangma (poskus na Nyanang Ri, predčasno končana zaradi plazu, 2018) in Kanada (prvenstveni vzpon na Mt. Fay, 2019).

Vir: PZS.si/Manca Ogrin   
Oznake: ALP, VTG

Komentiraj (1):

Peter Podgornik, ponedeljek, 20. januar 2020, ob 16:59


Poleg vseh zgoraj navedenih, je bil leta 1985/86 član plezalnega dela ekipe tudi Miroslav Svetičič-Slavc, ki žal ni mogel z nami na vrh zaradi zlomljenega prsta.
S filmsko kamero nas je vse do vrha spremljal filmski snemalec Matjaž Fištravec.

Vsem veliko sreče v Patagoniji ...

eXTReMe Tracker