Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Planinski vestnik - januar 2020

 1.2020
Kazalo objav v vseh letnikih PV

Iskanje po vsebinah PV    

Gregor Kresal v 2. raztežaju smeri The Empire Strikes Back, M11 (Aosta, Val Valleile, Italija), januarja 2001, 3. ponovitev smeri.
Foto: Dejan Miškovič

 

petek, 17. januar 2020, ob 05:30, Dušan Škodič, ogledov: 562

Tema meseca: Orodno plezanje / Sextenski Dolomiti / Pohodna obutev pa taka ! / Požarna varnost v planinskih kočah / Pogosta nenadna obolenja ... 

UVODNIK. Samomorilci včeraj, norci danes, povprečneži jutri. Marta Krejan Čokl

ORODNO PLEZANJE
Polnoletni šport ... Marta Krejan Čokl
Cepine smo izdelali sami. Marta Krejan Čokl
S cepini po Sloveniji. Vili Guček
O čem sploh govorimo. Marta Krejan Čokl
Slovenska plezališča za orodno plezanje. Marta Krejan Čokl
Tekmovanja. Marta Krejan Čokl
Fizično izredno zahteven šport. Maja Šuštar

SEXTENSKI DOLOMITI. Spregledana gora nad Sextenom. Matija Turk

ALPINIZEM. The Bugaboos. Aleksij Kraljič

OPREMA. Pohodna obutev pa taka! Olga Kolenc

TEMATSKI INTERVJU. Požarna varnost v planinskih kočah. Mire Steinbuch

Z NAMI NA POT. S smučmi po starodavnih trgovskih poteh. Tomaž Hrovat

INTERVJU. Jim Donini. Mire Steinbuch

ZGODOVINA. Sto let planinstva v Mežiški dolini. Franc Verovnik

DOŽIVETJA. Ugotovitev dneva. Franci Horvat

INTERVJU. Franci Horvat. Vladimir Habjan

PRVA POMOČ. Pogosta nenadna obolenja. Tea Poznajelšek

MINIATURA. Potomstvo. Oton Naglost

VARSTVO NARAVE. Gašperjev kostanj. Mateja Kišek

NARAVA. Najdemo jih tudi v gorah. Jana Kus Veenvliet

KOLUMNA. Marta. Mateja Pate

DOŽIVETJA IN SPOZNANJA. Kanarski veter. Nuša Maver

RAZMIŠLJANJE. Ustavljiv, a večen. Nuša Maver

RAZMIŠLJANJE. Na Mangrtsko sedlo. Anica Podobnik

NOVICE IZ VERTIKALE
ŠPORTNOPLEZALNE NOVICE
LITERATURA
PLANINSKA ORGANIZACIJA
NOVICE


Uvodnik: Samomorilci včeraj, norci danes, povprečneži jutri

Kadar našo rutino, ustaljenost in tisto, česar smo navajeni, prekine nekaj novega, nenavadnega, se odzovemo na različne načine. Sprememb pogosto nimamo radi, saj pomenijo napor, predstavljajo negotovost in odpirajo vrata, za katera sploh nismo vedeli, da obstajajo. Ker nas je strah - tako tega, da nam bo odvzeto, kar že imamo, kot privlačnosti tistega novega - se skrijemo za besedami: ekstremno, neumno, nesmiselno, škodljivo, nevarno, izkušnje ... Celo Turistovski klub Skala, ki se mu moramo zahvaliti za začetek organiziranega alpinizma, kakršnega poznamo danes, se je na primer srečeval z očitki, da goji ekstremno početje, ki meji na samomor. Kratico TKS so skeptični planinci in sploh javnost prekrstili v Trapasti klub samomorilcev. (1)
Prvi gorski kolesarji so med planinci sprva vzbujali občudovanje, vzporedno s priljubljenostjo te dejavnosti pa je začelo rasti tudi negodovanje, celo sovraštvo, predvsem med tistimi, ki so se sprememb začeli bati. "Divjakov" na kolesih pa je vedno več in gorsko kolesarjenje postaja vsakdanja športna dejavnost v hribih. Kakor se je dogajalo in se dogaja z alpinističnim smučanjem, gorskim kolesarjenjem, s plezanjem po feratah, z "vročim" opremljanjem smeri s svedrovci in ne nazadnje z orodnim plezanjem, "drytoolanjem", ki mu posvečamo januarsko številko. Novosti torej takoj, ko se pojavijo, pogosto označimo z različnimi (pogosto neutemeljenimi) pridevniki, ne da bi sploh vedeli, za kaj točno gre, hkrati pa nas tako vznemirijo, da se ne moremo nehati ukvarjati z njimi. Razlog je navadno strah, v kakršni koli obliki pač je mogoč. Dejstvo je, da se krog plezalcev, ki zatikajo cepine, namesto da bi jih zabijali, zaradi različnih razlogov širi, enako pa zaradi različnih razlogov nekateri tovrstnemu plezanju nasprotujejo. Temu se ni mogoče izogniti in s tem ni nič narobe, narobe pa je, da sodimo o nečem, česar ne poznamo. Torej je treba stvari najprej spoznati, šele potem presojati o njih. Pri tem pa se moramo zavedati, da smo pri svojih dejavnostih omejeni prav vsi in da naša svoboda sega do meje svobode drugega. Star alpinist, ki je nekoč pozimi kljubovalno rinil v gore kljub prepovedi svojih mentorjev, tam pustil nekaj klinov ali označil prehode na brezpotjih, bo mogoče robantil nad mladino, ki s cepini in derezami praska po "njegovi kopni" smeri in jo uničuje, edini argument pa bo sklicevanje na avtoriteto, kar pa je v resnici zmota, in ne argument. Kot že rečeno, je treba stvari spoznati, šele potem presojati, poleg tega pa je treba najti konstruktivne rešitve in ne povzročati težav (na misel mi najprej pride nastavljanje smrtno nevarnih pasti gorskim kolesarjem), saj se s cepini in derezami skala zares tudi poškoduje.
Težko je reči, ali je orodno plezanje prišlo iz hribov v doline ali obratno, je pa tudi v dolini vse bolj priljubljeno, in sicer kot rekreacija, trening ali tekmovalna disciplina, ki se je razvila iz lednega plezanja. V dolini je konfliktov med klasičnimi plezalci in "drytoolaši" manj, saj že od vsega začetka veljajo (ne)zapisani dogovori o tem, kje se sme plezati z orodji in kako to početi, poleg tega pa se navadna plezališča od orodnih že v osnovi razlikujejo in pogosto niso najbolj primerna za obe vrsti plezanja hkrati. Strpnost, dogovori, razumevanje in predvsem medsebojno spoštovanje so torej razlogi, da se je orodno plezanje kot šport in tekmovalna disciplina zadnja leta vendarle začelo pospešeno razvijati. A ker gre za nov šport z malo "igralci", je posledično oprema zelo težko dostopna in temu primerno izredno draga. Če so cepini tvoja najljubša igrača in jih želiš malce pogosteje uporabljati (ali sploh uporabljati, saj ledu pri nas skoraj ni več), jih moraš temu prilagoditi sam ali pa zanje odšteti znatno več, kot stanejo navadni ledni cepini. Tako kot pred dvajsetimi leti si moraš še danes plezalne čevlje s pritrjenimi derezami narediti kar sam, če nimaš ravno polnega šparovca ali sreče, da jih dobiš od kakega izmed prvih "drytoolašev".
Ali se bo to kmalu spremenilo, ne vemo. Verjetno se bo, saj se za to dejavnost zanima vedno več plezalcev, kar pomeni tudi večjo proizvodnjo opreme in lažjo dostopnost. Še enkrat pa naj poudarim, da je treba stvari, preden presojamo o njih, spoznati. Možnosti za to vam ponuja tudi Planinski vestnik, tokrat s predstavitvijo športa in alpinistične dejavnosti, ki si počasi, a zanesljivo utira pot v ospredje pozornosti plezalne javnosti. Kot nekoč športno plezanje, ki ni bilo "pravo" plezanje, in "alpski slog", ki je bil po mnenju nekaterih avtoritet v preteklosti za Himalajo in sploh plezanje na velikih višinah popolnoma neprimeren.

---------------------
Ilustrirani Slovenec, tedenska priloga Slovenca, 23. maj 1926. Vir: Gore-ljudje: Turistovski klub Skala, 2. 2. 2011; https://www.gore-ljudje.net/novosti/62241/.

Marta Krejan Čokl


 

Oznake: BIB
eXTReMe Tracker