Snezak.si - Jernej Ekar: Visoke Ture (AT) | Kreuzeck
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.200 m
Če je že križ na vsakem vrhu, potem se mora kakšen tudi klicati Križ. Avstrijci pa imajo očitno radi pomanjševalnice, tako da imajo Križek. Ki pa s svojim 2701 metri ni prav nič majhen in je le malo nižji od Polinika, najvišjega vrha gorske skupine, ki se imenuje ravno po tem našem Križku. Tudi vzpon nanj ni od muh, saj je cesta zaprta že pri hidroelektrarni na višini ok. 1200 metrov, kar torej pomeni okroglega jurja pa pol.
Vem, da sem malo pozen z objavo opisa (tura je bila speljana v soboto), vendar trenutni razvoj vremena ne prinaša sprememb iz dneva v dan, pa tudi za cesto močno dvomim, da jo bo kdo pred pomladjo odprl s čim drugim razen s kleščami za precvikat verigo ali kompletom za spikat ključavnico žabce.
Čudi me, da te zelo lepe gore še ni bilo na Snežakovem seznamu, tako da najprej nekaj besed o tem. Iz Stalla se zapeljemo v dolino potoka Wollabach, kjer s 4 gum (s ketnami) preidemo na 2 nogi. Po dolini se dvignemo do akumulacijskega jezera in krnice nad njim, kjer nas pričakajo stopnje, ki jih premagamo po krajši grapi (do 40°, povprečno 35°). Iz senčne doline nato pridemo na eno najlepših planin, kar sem jih videl, Staller Wolla. Od tukaj lahko nadaljujemo proti J na Hochkreuz, ki je nekoliko bolj oddaljen ali proti V na Kreuzeck. Vmes gremo mimo Feldsee jezerc in SZ od Kreuzecka pridemo na greben. Do tukaj ni težav, vrh pa se v zadnjih 150 višincih ponovno postavi malo bolj pokonci, nekaj v stilu prej omenjene grape. Smučamo lahko po smeri pristopa, če pa želimo ohranjati večjo naklonino smučanja malo dalj časa, se spustimo direktno na Feldsee jezerca (označeno na eni od slik). Tale spust sem izbral tudi jaz oz. me je v to prisilil zdrs palice, ki me je počakala na manjši izravnavi nad jezerci. Moram dodati, da je bilo smučanje po povprečnih 35° in večinoma trdi, nepredirajoči podlagi z le eno palico kar dober trening.
Še glede razmer... Na kratko, vse. V zgornjem delu večinoma trda podlaga, nekaj grifig, nekaj trde klože, ki se predira, kakor se ji zapaše. Na proti J obrnjenih pobočjih z zadostno naklonino se je našel celo srenec, čisto spomladanske razmere. Nato grapa, ki je itak komplet cela razrita in shojena. V dolini pa deloma spet kloža, vmes celo zaplate uležanega pršiča, po stezi skozi gozd precej ledeno in po cesti do avta spet vse zvoženo. Smuči ni potrebno sneti, preden se usedemo nazaj v jeklenega konjička.