Slovenski narod: ... Slovenskega planinskega društva
V soboto, 27. t. m. se je vršil v mali dvorani Narodnega doma 24. redni občni zbor Slovenskega Planinskega Društva. Predsednik dr. Tominšek je otvoril zborovanje, pozdravil navzoče in podal nato izčrpno poročilo o delovanju društva v zadnjih vojnih letih in o težkočah, s katerim se je imelo in se še ima društvo boriti. Opozarjal je zlasti na škodo, ki jo ima društvo vsled delne okupacije našega ozemlja po Italijanih. Kakor je bilo društvo še leta 1914. silno obremenjeno in zadolženo, se je vendar posrečilo agilnemu delovanju odbora na eni strani in s pomočjo raznih podpor, tako s strani posameznikov, javnih korporacij in oblasti, da je prišlo denarno stanje društva v ravnovesje. Zlasti leto 1919. je bilo v tem pogledu dobro. Društvo je poplačalo vse svoje stare dolgove in nakupilo vse koče nemškega in avstrijskega planinskega društva, za kar gre v prvi vrsti zahvala vladi, ki je to akcijo z vsemi močmi podpirala. Te nemške koče so tvorile v našem planinskem raju nekake postojanke nemštva, kjer se je tujcem razlagalo, da je to njihova zemlja in kjer se je vedno in vedno bolj propagirala nemška misel, kakor pa gojila ljubezen do planinstva. Društvo je prevzelo z nemškimi kočami nase težko breme, ker so te koče več ali manj izropane, skušalo pa bo z umno ureditvijo in spretnim gospodarstvom spraviti vse v najlepši red. V vseh društvenih kočah se bo nudila prava gostoljubnost ne glede na narodnost. Društveno delovanje se bo v bodočnosti poživilo in sicer zlasti na našem severu, ker nam žal agilnejše delovanje proti zapadu ni mogoče.
Sledilo je obširneje tajniško poročilo, ki ga je prebral kapetan g. Badiura. Ob koncu tega poročila se je spomnil tudi v zadnjih letih padlih in umrlih članov in so se zborovalci v znak sožalja dvignili s sedežev.
Knjigovodja g. Rozman obširno in izčrpno poroča o blagajniškem stanju zadnjih let, poudarjajoč zlasti dejstvo, da se je društvo rešilo vseh svojih dolgov in da so znašala aktiva koncem leta 1918. po odbitku običajnih odstotkov na stavbah in inventarju 178.289 K 79 vin., pasiva pa 45.819 K 7 vin. V letu 1919. je prejelo društvo od raznih strani izdatne podpore, ki so omogočile nakup nemških koč, za kar gre vsem darovalcem najtoplejša zahvala. — Na predlog pregledovalcev računov, ki izjavljata, da se nahaja društvena knjigovodstvo v najlepšem redu, se podeli celemu Odboru absolutorij.
Sledili so nato predlogi osrednjega odbora. Članarina se zviša od letnih 6 K na 12 K; vstopnina ostane 2 K; ustanovnina se zviša od 100 K na 400 K. Glede izdajanja »Planinskega Vestnika« se zaključi, da izbere odbor poseben odsek, ki ima nalogo, da čimprej zopet izide to važno društveno glasilo. Pristojbine v planinskih kočah, t. j. vstopnina in prenočnina se bo uredila po vseh planinskih kočah enotno. Pravila se spremene v toliko, da se zviša število odbornikov na 14, število namestnikov pa na 5.
Vnela se je nato daljša in zelo zanimiva debata o prekrstitvi dosedanjih nemških koč, ki so prešle v društvene roke. Končno so se sprejela sledeča imena:
V Julijskih Alpah: Marije Terezije koča, sedaj Aleksandrova koča, Deschmanova koča sedaj Staničeva koča, Siebenseehhfitte, sedaj koča ob Triglavskih jezerih; Vossova koča pod Vršičem, sedaj v oblasti Italijanov naj se imenuje Erjavčeva koča;
v Karavankah: Berthahütte pod Kepo, sedaj koča na Jepci; Kahlkogelhütte, sedaj spodnja goliška koča, Valvazorjeva koča obdrži svoje ime; Kiegenfurterhütte, sedaj Rožanska koča.
Zoizova koča obdrži svoje ime; Klagenfurtterhütte, sedaj Rožancahütte, sedaj Koča na Korošici, koča v Logarski dolini naj se imenuje Piskernikova koča in Uršula-berghütte, sedaj Koča na Urški gori — Ob tej priliki se je čulo mnogo jako umestnih in dobrih predlogov od raznih predlagateljev, katere bo društvo pri svojih bodočih zgradbah lahko uporabljalo.
Pri slučajnostih je predlagal dr. Mrak resolucijo, t. j. kateri se zahteva ustanovitev narodnih parkov, po vzgledu mnogih inozemskih držav, v zaščito prirode in v omejitev brezmiselnega devastiranja naše flore. Inž. Skabrne predlaga, da se uveljavi tozadevni zakon iz l. 1912, ki ni dobil takrat sankcije. Ravnatelj Wester predlaga resolucijo, glasom katere naj se predlaga večjo pažnjo propagandi za naše planine med brati Hrvati in Srb!
Po rešitvi še več manjših vprašanj se je razglasil izid volitev. Per acclamationem je bil izvoljen za predsednika g. dr . Tominšek. V odbor pa so bili izvoljeni po listkih sledeči gg.: Ogorelec, Mlakar, Korenčan, dr. Švigelj, Rozman, Hrovatin, Šarabon, Soklič, Hauptmann, Skabrne, Mencinger, dr. Demšar in Badiura. Odbornikovi namestniki gg.: Kunaver, Lapajne, Dostal, Potočnik in Jeretina. Preglednika računov gg.: Lindtner in Kajzelj.
Pol 12. uri ponoči je zaključil g. predsednik zborovanje.