Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Ohranitev Mangartskega sedla

Podpiši peticijo = Poziv k razumnemu ravnanju
OHRANITEV MANGRTSKEGA SEDLA


Alpska konvencija > 2. člen ...

ponedeljek, 13. januar 2020, ob 05:29, Urednik G-L, ogledov: 1036

Poziv k razumnemu ravnanju: Mangartsko sedlo je eno najdragocenejših območij z naravnimi znamenitostmi v Julijskih Alpah.

Zaradi izjemne pestrosti ogroženih rastlinskih in živalskih vrst ter bogastva geoloških in geomorfoloških posebnosti ga državna zakonodaja s področja varstva narave uvršča med državne naravne vrednote nacionalnega pomena s statusom naravnega spomenika. Ker leži znotraj Triglavskega narodnega parka je to, večkrat zakonsko (za)varovano območje tudi izjemnega nacionalnega pomena. V primerjavi s podobnimi območji ranljive kakovostne naravne dediščine, kakršna je na primer Dolina Triglavskih jezer, pa je Mangartsko sedlo láhko dostopno, saj vodi nanj cesta.

Problem: zaprta državna cesta

Državno cesto, ki vodi na sedlo, je pred sedmimi leti nedaleč od sedla zasul skalni podor in onemogočil promet nanj. Kasneje so odstranili večje skale, promet je zaradi nevarnosti prepovedan, a ne onemogočen, zato v praksi poteka na »lastno odgovornost«.
Leta 2018 je na sedlo samo v poletnem času pripeljalo 15.000 vozil.

Predlagana rešitev

Na Ministrstvu za infrastrukturo so na tej podlagi začeli pripravljati načrt za cestno novogradnjo. Odpovedali so se sanaciji obstoječe ceste ter predvideli gradnjo novega, kilometer dolgega cestnega odseka, ki naj bi potekal po strmih, do sedaj nedotaknjenih pobočjih okoli planinske koče. Ta poseg bi nepovratno uničil naravni spomenik samo zato, da bi se obiskovalci lahko pripeljali prav na vrh že tako preobremenjenega sedla. Dandanašnji se napredek in blagostanje naroda ne meri več po dolžini cest, dohodku od pobranih cestnin, izkopanih in preoranih kubičnih metrih materiala, številu turistov in podobnih merilih. Del takega inertnega in repetitivnega ravnanja je tudi predlagana rešitev za novo cesto na Mangartsko sedlo.

Nekateri pomisleki

Po predstavljenih načrtih bi na sedlo na višini 2060 m vodili kar dve cesti: stara, ki bi bila formalno zaprta in prepuščena naravnim procesom, ter nova, nadomestna. Že samo dejstvo, da bi odsek nove ceste stal vsaj milijon evrov proračunskih sredstev, postavlja vprašanje, kaj je za Republiko Slovenijo javni interes. Ali je to spodbujanje vedno večjega motornega prometa v mednarodno zavarovanem visokogorju narodnega parka ali celostna, trajnostna ureditev infrastrukture in prometa po gorski cesti, ki bi prispevala k ohranitvi naravnega dragulja. Namesto novogradnje bi morali obiskovalce usmeriti k sodobnemu doživljanju v obliki hoje po edinstveni visokogorski pokrajini. Ukrepi za to so znani s številnih primerov v Alpah, kjer vodijo ceste le do izhodišč za obisk oziroma ogled (za)varovanih območij .

Okoljski vidiki problema

Posočje se v poletni sezoni že sooča s pojavom prekomernega turizma (ang. overtourism), ki vpliva na življenje domačinov in doživljanje turistov ter terja ustrezno ukrepanje in sodobne upravljavske pristope. To še posebej velja za lahko dostopna občutljiva visokogorska območja, kakršno je Mangartsko sedlo. Trenutno stanje zahteva skupen in celovit razmislek o tem, kako so-upravljati s tem prostorom, upoštevaje interese varovanja narave, ki jih zastopa Triglavski narodni park, domačinov, ki jih zastopata Občina Bovec in Razvojna zadruga Log pod Mangrtom, pa tudi interese obiskovalcev, katerih število je nujno omejiti.

Izjava

Prepričani, da gre za popolnoma napačen, ne dovolj premišljen in razdelan ter nacionalno škodljiv pristop, pozivamo odločevalce, da:
- ustavijo priprave na gradnjo nove ceste na Mangartsko sedlo,
- za to predvidena sredstva v istem proračunskem obdobju preusmerijo ter namenijo varnostni posodobitvi in celoviti trajnostni ureditvi obstoječe ceste, ki je kot naša najvišja cesta tudi pomemben tehniški spomenik (EŠD 30585),
- poiščejo rešitev brez gradnje novih parkirišč na območju Mangartskega sedla, ki bi prav tako pomenila prevelik poseg,
- razmislijo o postopni zapori ceste za motorna vozila s hkratno uvedbo javnega prometa,
- pripravijo (s)podbude za trajnostno rabo, kot sta hoja in kolesarjenje,
- od odgovornih ustanov, zlasti Ministrstva za okolje in prostor tudi zahtevamo, da dosledno izvaja vlogo varuha narave in v sodelovanju s Triglavskim narodnim parkom naredi vse potrebno, da se ohrani visokogorski svet, zaradi katerega je v Sloveniji lepo živeti in je na račun tega država deležna tudi velikega turističnega obiska. To ni le njegova pristojnost, ampak tudi jasna dolžnost, ne le do domačinov, ampak tudi do vseh državljanov in obiskovalcev tega območja.

Spoštovani predstavniki pomembnih ustanov, od vas pričakujemo trezno odločanje in državotvorno ravnanje.
Podpisniki memoranduma    

Komentiraj (3):

Mire Steinbuch, ponedeljek, 13. januar 2020, ob 09:09

Strinjam se s podpisniki memoranduma in jim hkrati predlagam, da naj organizirajo spletno in klasično zbiranje podpisov proti predlagani "rešitvi" Ministrstva za infra(de)strukturo.
Zavedam se, bodo zbrani podpisi verjetno bob ob steno, vendar obstaja rahlo upanje, da bo bob morda dovolj velik, da bo spremenil mnenje odločevalcev.

Lep pozdrav,
Mire

Marjan Bohnec, ponedeljek, 13. januar 2020, ob 10:48

Novo leto, nova ofenziva za ureditev prometa tako, da bi to omogočalo zaslužek domačinom.
Verjetno bi jim moral nekdo povedati, da zato, ker neke naravne znamenitosti ležijo v njihovi občini, niso zato upravičeni do zaslužka z njimi na račun ostalih državljanov, ki smo ravno tako lastniki tega.
Če koga res skrbi ekologija, pa bi lahko predlagal, da se ta cesta enostavno zapre za ves motorni promet, ohrani pa se neka pešpot na vrh sedla - nad Mangrtskim sedlom pa res ni nekih takih poti in alpinističnih smeri, ki bi jih bilo treba začeti že ob 5h zjutraj - kot je to npr. v Vratih.

Jaka Ortar, torek, 21. januar 2020, ob 13:56

Dvomim, da si bodo odločevalci premislili - saj so vendar jeseni 2017 sprejeli dopolnitve k Zakonu o TNP verjetno ravno zaradi tega podora in načrtov za gradnjo obvoza:
»(4) Ne glede na prepovedi iz prejšnjega člena se na cestah iz prvega odstavka tega člena lahko načrtujejo in gradijo deli cest, katerih uporaba in obnova nista mogoči zaradi poškodb, ki so nastale zaradi naravnih nesreč, na način in v obsegu, ki ob doseganju enakih učinkov najmanj poškodujeta naravo.«
https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2017-01-2881?sop=2017-01-2881

Sicer je ta točka malo butasta, kako boš gradil del ceste, katerega uporaba in obnova nista mogoči ... to je nesmisel. Poleg tega pa je najprej treba dokazati, da obnova res ni mogoča - dvomim, da visoki stroški morebitne obnove pomenijo, da ni mogoča. Saj vendar za izdelavo ocene stroškov sanacije najprej rabiš projekt, ki dokazuje, da je odsek mogoče sanirati. Če je ocena stroškov previsoka, to najprej pomeni, da obnova je mogoča, a si je ne moremo privoščiti. Torej to spet odpade po tej točki zakona.

Situacija na Mangartskem sedlu me malo spominja na vzhodni Altaj v Mongoliji ... neskočna travnata stepa, prek katere so v boljših časih zgradili nekaj cest, med drugim tudi mostove čez potoke. Mostovi so v desetletjih počasi propadli (zime so tam "sibirske") in ker ni denarja za obnovo, je pa za prometne znake, na mostovih stojijo znaki, da je cesta zaprta, neprevozna. Seveda se vsi vozijo mimo podrtih mostov prek struge, vsake toliko kakšen džip zaplava. Znak je pač cenejši od mostu in skrbnik ceste je tako poceni omejil svojo odgovornost. Mi smo očitno tudi še država v razvoju ...

eXTReMe Tracker