Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Za ljubitelje samote

Dnevnik, 23.12.2019 16.23
Mitja Peternel, avtor turnosmučarskega vodnika: Za ljubitelje samote in raziskovalce novih smučarskih območij

četrtek, 9. januar 2020, ob 05:27, Urednik G-L, ogledov: 959

Dnevnik - Gorazd Suhadolnik: ... in raziskovalce novih smučarskih območij

Vodnik Najlepši turni smuki avstrijske Koroške je pri založbi Sidarta prvič izšel leta 2011, decembra pa so izdali posodobljeno in razširjeno knjigo, v kateri je prvotnim 78 turnim smukom dodanih več kot 40 novih ciljev, ki segajo od sredogorja pa do najvišjega avstrijskega vrha Grossglocknerja. Mitja Peternel, avtor vodnika, je turni smučar že skoraj 30 let, doslej je opravil 940 turnih smukov in verjame, da bo »magično tisočico« dosegel do konca prihodnje sezone.

Kako ste začeli turno smučati?
Svoj prvi pravi turni smuk sem opravil s prijateljem, nekdanjim vrhunskim smučarskim skakalcem Rajkom Lotričem. Smučala sva z domačega Vrtaškega Slemena. Še isto zimo sem opravil spuste z Male Mojstrovke, s Kotovega sedla, s Kredarice v Krmo, z Dovškega križa po Jugovi grapi in po Jalovčevem ozebniku. V začetku sem cilje iskal predvsem v Julijskih Alpah in Karavankah, najbolj priljubljena pa mi je bila že od nekdaj Martuljkova skupina, pod katero zdaj tudi prebivam. Pozneje sem cilje vse pogosteje iskal zunaj meja Slovenije.

V čem je za vas največji čar turnega smučanja?
Največji čar turne smuke je odkrivanje novih, zame še neraziskanih območij. Na začetku svoje turnosmučarske poti sem iskal izziv predvsem v strmih stenah in grapah, zdaj pa najbolj uživam ob vijuganju čez dolga, prostrana pobočja ter po širokih dolinah nad gozdno mejo, prekritih z mehkim pršičem ali pa s pomladanskim srencem, ki je le površinsko omehčan.

Kako dolgo ste pripravljali turnosmučarski vodnik?
Prvo izdajo vodnika Najlepši turni smuki avstrijske Koroške smo pripravili v dobrem letu dni. Ideja se je porodila partnerici Aleksandri konec leta 2009 med pregledovanjem turnosmučarske literature v nemškem jeziku v eni izmed knjigarn v Beljaku. Zdelo se ji je, da bi bilo koristno pripraviti vodnik tudi v slovenščini, saj sva imela veliko prijateljev alpinistov, gorskih reševalcev in drugih turnih smučarjev, ki so obiskovali najbolj znane turne smuke tako v Sloveniji kot na severni strani Karavank. Začel sem načrtno obiskovati in raziskovati nove smučarske cilje, predvsem na avstrijskem Koroškem. Pri tem sem imel srečo, saj sem bil v službi zaradi gospodarske krize leto dni na čakanju na delo in sem imel dovolj časa za turno smuko.

Kaj je v primerjavi s prvo izdajo vodnika iz leta 2011 novega v letošnji izdaji?
Pri ponatisu knjige smo upoštevali nekatera priporočila turnosmučarskih prijateljev. Manj pregleden zemljevid pri vsaki turi smo nadomestili s panoramsko fotografijo in vanjo vrisali potek vzpona in spusta. V uvodu smo dodali preglednico tur, ki z bistvenimi podatki o vsakem cilju uporabniku olajša izbiro primernega vrha glede na čas vzpona, sezono, zahtevnost smučanja, napornost in zahtevnost ture, plazovitost ter smer spusta. V posebni rubriki je navedena tudi primernost konkretnega cilja za vzpon in spust z desko. Pripravili smo še krajevno kazalo, ki turnemu smučarju skrajša čas iskanja ustreznega vrha. Število smučarskih ciljev smo z 78 v prvi izdaji razširili na 120 v ponatisu, zato menim, da je knjiga zanimiva tudi za tiste uporabnike, ki že imajo prvo verzijo.

Kakšne so bistvene razlike med turnosmučarskimi cilji na avstrijskem Koroškem in v slovenskih gorah?
Ker so Julijske Alpe po svoji konfiguraciji strme in skalnate, omogočajo več možnosti za alpinistično smučanje, precej manj pa je primernih gora z dolgimi, razpotegnjenimi pobočji, ki jih imamo turni smučarji najraje. Teh je nekoliko več v Karavankah, vendar pa njihova višina komaj presega 2000 metrov, zato ponujajo omejene možnosti predvsem v zimah z malo snega oziroma takrat, ko je snežna meja pomaknjena višje. Pri nas se večina tur začne na precej nizki nadmorski višini, na avstrijskem Koroškem pa so številna izhodišča, do katerih so speljane visokogorske ceste. Dodatna prednost gora na avstrijskem Koroškem je tudi nadmorska višina vrhov, saj najvišji presegajo 3000 metrov. To je zelo pomemben dejavnik tudi pri količini snežne odeje. Gore na jugozahodu, severu in severozahodu avstrijske Koroške prejmejo po navadi še več padavin, zato je zagotovljena dovolj debela snežna odeja večinoma vsako sezono.

Kaj menite o čedalje večji priljubljenosti turnega smučanja med Slovenci in komu bi priporočili svoj vodnik?
Kot velikemu ljubitelju turne smuke mi je ta trend zagotovo pozitiven. Tudi na izhodiščih najbolj priljubljenih turnosmučarskih ciljev na avstrijskem Koroškem v zadnjih letih pogosto opažam več avtomobilov s slovenskimi registracijami kot pa domačinov. Menim, da je že prva izdaja vodnika dosegla svoj namen, s ponatisom smo ponudbo razširili predvsem na nekatere manj obiskane vrhove, ki pa prav nič ne zaostajajo za številnimi množično obiskanimi. Dodali smo številne turnosmučarske bisere, ki zaradi dolžine, višinske razlike ali zahtevnosti niso prav pogosto obiskani, ponujajo pa še en pomemben dejavnik – prvobitnost neokrnjene narave. Predvsem ljubiteljem samote ter raziskovalcem novih smučarskih območij je namenjena nova izdaja vodnika.

Kateri od turnih smukov iz vašega vodnika so vam najljubši?
Vedno stremim k temu, da najlepše turne smuke opravim v optimalnih snežnih razmerah. V ponatisu bi med najljubše in najlepše turne smuke uvrstil naslednje: Košutnikov turn v Karavankah, Kellerscharte in Schönjöchl v Karnijskih Alpah, Striedenkopf v skupini Kreuzeck, Böses Weibl v skupini Schober, Racherin v skupini Großglockner, Hocharn in Rauriser Sonnblick iz Raurisa, Roter Mann, Goldbergspitze, Alteck in Sandfeldkopf v skupini Goldberg, Säuleck v skupini Ankogel in Eisigspitz, Mittlerer Malteiner Sonnblick ter Oblitzen v skupini Hafner. Te cilje bi omenil zaradi samote, smučarske zahtevnosti, izjemne panorame ali pa zaradi odličnih razmer za smučanje, ki sem jih imel ob obisku.

Koliko je med njimi enodnevnih, koliko pa daljših tur?
Ker so vsa izhodišča od karavanškega predora dosegljiva v največ dveh urah, so turni smuki, opisani v knjigi, za dobro kondicijsko pripravljenega turnega smučarja izvedljivi v enem dnevu. Seveda pa imamo pri nekaterih ciljih možnost prenočevanja bodisi v zimski sobi ali pa v koči, s tem si turo lahko razdelimo na dva dneva. To velja predvsem za nekatere bolj oddaljene vrhove ter cilje z večjo višinsko razliko predvsem na območju Visokih Tur.

Kakšni so obeti za letošnjo turnosmučarsko sezono, koliko od turnih smukov iz vodnika je že mogoče izvesti?
Glede na začetek zime z zadovoljivo količino snega v visokogorju sem lahko zelo optimističen. Trenutno je mogoče izvesti številne turne smuke v Visokih Turah, predvsem v gorskih skupinah Goldberg in Hafner, Karnijskih in Ziljskih Alpah, v Nockbergih… Najboljše razmere so trenutno v zgornjem delu Möllske doline, kjer snežna odeja sega do doline. Obenem je trenutno pomembno, da izberemo cilje, katerih izhodišče leži nad 1500 metri nadmorske višine. Ocenjujem, da je trenutno mogoče uspešno izvesti skoraj polovico tur iz novega vodnika.

Oznake: BIB, smuTurno
eXTReMe Tracker