Silvo Baznik: Glede na uro dneva je potrebno izbrati
primeren cilj.
Uro pred poldnevom se pridružim hčeri in odpeljeva v Godič in naprej proti Klemenčevem, kjer prečkava potok Bistričica v smeri zaselka Slevo in nekaj metrov nad mostom parkirava ob strmem bregu ter pripraviva vse za pot in vzpon za dobrih šesto višinskih metrov.
Več korakov navzgor narediva po zelo strmem bregu bolj sva zadihana. Prehiti naju planinka še preden se strmina malce poravna. Ozreva se nazaj na cerkvico Sv. Florjana na nasprotnem bregu ceste. Na najini levi nad zatrebom doline in Korošaških slapov je pobočje Kržišča. Ko po stezici preko travnika prideva mimo brez in borovcev do kolovoza, ga prečkava in stopiva na Ravne senožeti proti bajti z lopo sredi pašnikov in velikim drevesom.
Za bajto greva navzgor na rob pašnikov, kjer se pridruživa poti, ki naju povede do razpotja. Levo navzgor gre zelo strma pot ob robu grape Slevška roža, midva pa odvijeva desno, se malce spustiva, stopiva pod lepimi skalami do melišča, ki ga prečiva in prideva na prostrano travnato pobočje. Stopava po stezici, ki preči pobočje in doseževa razgledno točko na grebenu Bosove šije. Strmo vzpenjanje popestrijo lepi razgledi na Veliko planino in hribovje in naselja pod njimi ter Kržišče in delno Krvavec za sosednjim vrhom Planjave. Višje sva več jasnine je na nebu in skozi kopreno že lepo sveti sonce. Prav toplo je in nič ne kaže, da smo v koledarski zimi. Povzpneva se na vrh grebena, kjer je klopca. Do vrha, ki je skrit za drevesi, je le nekaj deset metrov, a raje ostaneva na odprtem in si privoščiva odmor z okrepčilom in lepimi razgledi. V dolinah so meglice in nad njimi so številni grebeni hribov, kar daje pogledom na jug še lepši pečat.
Na sosednji Planjavi vidiva pohodnika, ki pripravlja jadralno padalo. Oprtava nahrbtnika in stopiva mimo zasilnega bivaka do 1259 m visoke najvišje točke Kamniškega vrha, pozdraviva nekaj pohodnikov in se spustiva po zahodnem pobočju navzdol. Odpre se pogled skozi vejevje drevja na vrhova Brane in Planjave, za vrhom sosednje Planjave pa so Kržišče, Krvavec, delno je viden Zvoh in pred njim Košutna s Kompotelo in Mokrico. Hitro se spustiva do sedelca in se vzpenjava po pobočju Planjave, ko se dvigne padalo nad vrhom in naju preleti ter nadaljuje svoj polet mimo Kamniškega vrha v dolino. S pobočja se odpre pogled še na Ojstrico, Lučkega Dedca, Rzenik in druge vrhove, a že po nekaj korakih jih zastre vejevje dreves, ki rastejo na robu grebena gozda rastočega na severnem pobočju.
Narediva še nekaj korakov in stojiva na 1243 m visokem vrhu Planjave. Pozdraviva obiskovalce vrha in stopiva nekaj metrov nižje v zavetrje, ki je kot nalašč za daljši počitek v toplem sončnem popoldnevu.
Z vrha se spustiva po ozki stezici, ki se včasih skoraj izgubi v strmih a suhih travah. Srečava nekaj pohodnikov, ki se šele vzpenjajo in prideva do poti s planine Osredek, kjer se obrneva levo, prečiva pobočje Planjave in se spustiva na pašnike, po katerih prideva na kolovoz. Kratek čas hodiva po kolovozu, nato greva desno na stezico in preko travnika v gozd, ki strmo pada proti izhodišču najine poti.
Po dobrih treh urah sva na izhodišču, kjer pospraviva pohodno opremo in se odpeljeva proti domu z mislijo na nove in nove vzpone, ki naju čakajo v tem letu.