Delo - Marjetka Conradi: ... obrestujejo bolje kakor pri prijetnejših višjih temperaturah
Ker je sreča na strani pogumnih, nedavne raziskave kažejo, da se nam treningi v mrazu obrestujejo bolje kakor treningi pri prijetnejših višjih temperaturah.
Globoka zima je. Ob vsakdanjih obveznostih so krajši skoki na kolo namreč možni le med vikendom v najtoplejšem delu dneva. Če je vreme ugodno, seveda. Na srečo pa kolesarji luč sveta znova zagledamo takoj po zimskem solsticiju, 21. decembra, ko se dan začne počasi, a vztrajno daljšati.
Ko nas objame zima, je poleg oziroma zaradi mraza in prekratkega dneva dostikrat težava tudi pomanjkanje motivacije za aktivnosti na prostem. Še posebno za kolesarjenje. Večina kolesark in kolesarjev namreč pospravi kolo, ko temperatura pade pod 10 stopinj Celzija. Kolesarjenje pri petih stopinjah pa je tudi za najbolj pogumne že prava znanstvena fantastika.
Ker je sreča na strani pogumnih, nedavne raziskave kažejo, da se nam treningi v mrazu obrestujejo bolje kakor treningi pri prijetnejših višjih temperaturah. To je lahko odlična motivacija za zimsko kolesarjenje na celini. Ta vam bo med drugim pomagala, da se boste znebili občutka slabe vesti ob pogledu na poplavo sončnih fotografij prijateljev na socialnih omrežjih, ki so se odpravili na kolesarske priprave v tople kraje.
Skrivnost uspeha »mrzlih« treningov
Ta se skriva v sodelovanju inzulina in naših maščobnih celic. Da bi razumeli to za športnice in športnike nadvse pomembno dejstvo, moramo razumeti, kako delujeta trebušna slinavka in inzulin. Inzulin je hormon, ki ga v našem telesu ob zaužitju hrane izloča trebušna slinavka. Njegova naloga je prenos zaužitih kalorij v obliki glukoze (sladkorja) v celice naših organov, tako mišične kot tudi maščobne celice, kjer se bodisi porabljajo, skladiščijo bodisi pretvarjajo v maščobe.
Kako intenzivno in v kakšni meri ga po zaužitem obroku v kri izloča trebušna slinavka, je odvisno predvsem od tega, koliko ogljikovih hidratov pojemo. Omeniti velja, da enostavni ogljikovi hidrati oziroma sladkorji, ki jih zaužijemo s sladkarijami, sladkim pecivom, sadnimi sokovi in podobnim sladkim »džankom«, sprožijo nasprotno od sestavljenih ogljikovih hidratov takojšen odziv inzulina, kar se kaže z nenadnim poskokom sladkorja v krvi.
Pri zdravem, aktivnem in telesno dobro pripravljenem človeku opazimo normalen inzulinski odziv, pri katerem del sladkorja potuje v mišične celice, kjer ga naše telo lahko uporabi v obliki energije, bodisi za šport bodisi za kaj drugega, preostanek sladkorja pa se skladišči v obliki glikogenskih zalog. Za ljudi s takšnim normalnim delovanjem trebušne slinavke pravimo, da so občutljivi na delovanje inzulina.