GRS Celje - Matej Špeh: Nekaj čez eno zjutraj me na božično noč zbudi telefonski klic načelnika Aleša Kovača, da v Podsredi na Kozjanskem pogrešajo osebo,
... ki se je še do nedavnega odzivala na telefonske klice, nato pa se ji je telefon izpraznil. Moški srednjih let je hodil po gozdu iz gradu Podsreda proti nekaj kilometrov oddaljenemu domu v vasi Trebče. Nazadnje je po telefonu omenil, da je padel, nahaja se v strmem skalnem pobočju in da v bližini sliši vodo.
Nič ne oklevava, Gašper skliče fante, ki so doma v bližini Celja in Šentjurja, Aleš poišče zemljevide tega območja, kar ni tako enostavno, ker se naše območje razteza od Avstrije do Hrvaške in je teh cela škatla, jaz pa se s psom odpeljem do Mozirja. Aleš je že očistil avto, preveriva še opremo in že drviva proti Celju, kjer pobereva še Gašperja in Jerneja. Ostali reševalci so že na poti proti Podsredi.
Med vožnjo poskusim preko zemljevida razbrati, kakšen teren nas pričakuje, kajti nihče od prisotnih reševalcev ne pozna natančno območja v tem delu Slovenije. Po posvetovanju s policijo in gasilci se odločimo, da v dveh skupinah preiščemo dve strmi grapi proti jugu na pobočju Tisovca. Na cesti, ki smo jo določili za konec iskalnega območja, se ponovno razporedimo in preiščemo še zahteven, strm in premočen teren do kmetije Lap ob reki Bistrici. Tu nam gospodnja ponudi kavo in čaj, kar radi sprejmemo, vedar temu sledi še cela pojedina s potico, narezkom in pecivom. Branimo se, vendar ona samo reče: »Saj je vendar Božič«
Okrepčani, počakamo še nekaj minut, da se zdani, nato se z obeh strani reke podamo v strmi kanjon Bistrice. Iščemo v strelcih, psička Juna pa teče pred nami. Naenkrat nam Gašperjev glas preko radijske postaje sporoči: »Našli smo pogrešano osebo! Živ je! Akcija končana!«
Veselje, zadovoljstvo, sreča so nas napolnili kljub neprespani noči in »pokvarjenemu« prazniku in v takšnih trenutkih je lepo biti gorski reševalec.
V iskalni akciji je sodelovalo devet članov GRS Celje in reševalna psička Juna.