Večer, 12.08.04, Narava, gore in ljudje: Že od vladanja Marije Terezije imajo gospodarji pravico do brezplačne paše
Sodobno urejena planina - Delajo pa po starodavnih vzorcih
Mangrtska planina ne bo propadla
Že od vladanja Marije Terezije imajo gospodarji pravico do brezplačne paše
Mangrtska planina je med zadnjimi ovčjimi planinami na Bovškem. Skoraj jo je odnesel plaz, ki je leta 2000 zdrsnil z bližnjega Stožja. Današnja podoba vliva optimizem, saj stalež ovc in koz ni manjši. Na planini so trije mladi sirarji in pastirji. Ovce in pastir prehodijo dnevno štiri ure proti Mangrtu, zvečer pa se vračajo. Sir in skuto prodajajo v stanu.
Mangrtska planina se nahaja tik ob naši najvišje speljani cesti na Mangrtsko sedlo. Že od vladanja Marije Terezije imajo gospodarji pravico do brezplačne paše na prostranstvih Mangrta. Danes so pašniki občinski, vendar v brezplačni uporabi. Člani pašne skupnosti pa so si morali pred dobrimi desetimi leti sami na novo zgraditi hlev in stan.
Danes je planina sodobna, saj imajo urejen vodovod, elektriko iz javne napeljave in sončnih celic, pripravljajo pa še uporabo vetrne energije. Vendar pa je bila slika ob plazu leta 2000 že porazna. Od 23 gospodarjev, ki so prejšnja leta še gnali ovce na planino, jih je ostalo devet. Ostali so obupali, saj je plaz odnesel staro vodno zajetje, elektriko in cesto. Precej dela je bilo treba opraviti za ponovno vzpostavitev normalnega stanja. Pri ureditvi sončnih celic jim je veliko pomagal Triglavski narodni park, država pa je za napajanje varnostnih naprav na plazu napeljala elektriko iz daljnovoda.
Starosta današnjih gospodarjev je prav gotovo Bernard Cuder, ki je prvič pastirsko palico zavihtel na planini že daljnega leta 1956. Takrat je bil začetnik, kasneje pa je dokončal študije in še zmeraj poučuje matematiko na kobariški osnovni šoli. Vsako leto komaj čaka, da pride na planino.
Vsa leta je na planini podobno število ovc in koz, skupaj jih je okrog 300, čeprav se je število članov pašne skupnosti z 29 zmanjšalo na 9. Res pa je, da mlajši gospodarji povečujejo število ovc, saj se prodaja bovškega ovčjega sira izplača.
Mangrtska paša je nekaj posebnega. Ovce, z njimi pa tudi dva pastirja, morajo na dan - do sočnih pašnikov - prehoditi 25 kilometrov, ter opraviti z 1000-metrsko višinsko razliko. Zaradi tega imajo ovce nekaj manj mleka, vendar pa se to izplača v kakovosti sira.
Vendar, kot pravi gospodar na planini Urban Škander, brez ljubezni do planine in živali ne bi šlo. Čeprav je med mlajšimi, opravlja delo gospodarja in sirarja že štiri leta. Zaradi treh pomembnih izkušenj - izdelovanja sira, študija zootehnike na Biotehnični fakulteti in ljubezni do narave - ga je Triglavski narodni park vključil v svoj projekt. Zaenkrat so ga zaposlili začasno, Urban pa upa, da bo poslej delo nadzornika TNP njegova življenska pot. Planina je tako tudi informacijska točka TNP in Urban se trudi odpraviti stereotip nadzornika kot policista in prikazati nadzornika TNP kot svetovalca planincem in turistom.
Miloš Batistuta