AO Ajdovščina: V zadnjem času je bilo vreme bolj klavrno in temu primerna tudi aktivnost. Vesel sem, da sem se ponovno aktiviral in se spravil nazaj trenirat na stenco.
Upam, da se bo kaj poznalo na formi. Kakšen trening se vrši tudi v obliki trail teka ali nošenja težkega nahrbtnika, tako da tudi tam apeliram na kakšen napredek.
No, tudi nižje stene nad Gradiško turo so dale nekaj zadovoljstva. Ciklamen, Makabi, Miklavžev raz, Steber in še kakšna. Malo za dušo bi se reklo.
Nekaj zadovoljstva pa sva s Krištofom našla na Kalški gori. V četrtek sva se zgražala nad delovnim narodom, ki v jutranjih urah dela gužvo proti Ljubljani. No, vsak po svoje, sva si mislila, ko sva se vozila v nasprotni smeri proti Kokri. Tam sva zavila proti kmetiji Suhadolnik in končala pri Cojzovi koči na Kokrskem sedlu.
Našla sva svojo linijo na Kalško goro – sneg je bil res super! Dol sva šla po isti liniji, kot sva prišla gor.
Razmere v naših hribih sva potipala, nazadnje sva bila skupaj v gričih v Chamu, tako da je bilo prav lepo.
Enotnega mnenja sva, da bo to zimo še kdaj treba skupaj v breg.
Kalška gora, X linija, 45-55/80°, 150 m
Plezala Krištof Fortuna in Matic Štrancar
Nekaj tednov nazaj sem bil v Chamu z že poznano ekipo. Vreme bi lahko bilo boljše, smo pa na račun tega lahko mirne vesti odšli na Halloween party v mesto. Kakšno prigodo o tem raje povem v živo, kot zapišem.
Veeeeelika zahvala gre Egonu, ker mi je posodil svojo toplo spalko, ki me je reševala, ko nas je lep del noči zalival svež sneg in močil vse, kar še ni bilo mokro. Če bi v steno odšel s svojo, bi bolj rezko piskal.
Velik napredek se je poznal tudi pri namiznem nogometu, saj sem tekom tedna precej napredoval in uspešno “zaklenil gol”, kot se reče.
Včasih je bila partija bolj napeta kot zatikanje frenda, he he. Več pa na PZS.si >
Vesel sem, da prihaja zima in komaj čakam, da še kam zarinem(o). Spodaj še nekaj slik. Matic.