Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Kompotela in Koren

petek, 13. december 2019, ob 05:28, Silvo Baznik, ogledov: 1409

Silvo Baznik: Neizmerljive so lepote gora, ki privlačijo in vabijo, da jih obiščemo.

Na nebu sije sonce, ko v senci gozda brziva po cesti proti planini Jezerca. Še nekaj ovinkov in zapeljam na poledenelo parkirišče, na vidno mesto postavim parkirni listek in s sopotnico stopiva na kolovoz, ki povezuje Kriško planino in Jezerca.

Hodiva po kolovozu, a ko prideva na izravnavo so tla poledenela in zato upočasniva korak in previdno nadaljujeva do Kriške planine, kjer stopiva na pomrzjena tla z rahlo snežno skorjico. Prečiva pobočje in stopiva na planinsko pot, ki poteka po pobočju Krvavca. Na poti je nekaj suhega snega. Po krajšem vzponu prideva na razgledišče ob poti, pod katerim je planina Korošica, nad katero se pne pobočje Krvavca in Košutne na eni in Kamniški vrh na drugi strani doline.

Za nekaj trenutkov se ustaviva in se zazreva na okoliške vrhove, nato pa se vrneva na pot, ki se strmo spušča in ima le sem ter tja nekaj snega. Doseževa najnižjo točko poti, kjer se priključi pot iz doline, midva pa stopava dalje in počasi pridobivava na višini, dokler ne stopiva na rob planine Koren. Tu je nekaj več snega, ki lepo škriplje pod nogami, ko se mimo zamrzjenega napajališča spuščava do koče na planini. Stopiva do koče, kjer na klopci v soncu narediva odmor.

Mimo pride pohodnica in nekaj minut kasneje, ko obujeva gamaše, greva še midva na pot. Za bajto je razcep poti. Desna gre proti Košutni, midva pa stopiva rahlo levo v dolino, kjer je več snega in naju gaz predhodnikov popelje med ruševje. Sneg drži, le občasno se predre in noga zdrsne v globino. Višje je več gazi. Planinka pred nama gre bolj desno, midva bolj levo in kot se izkaže, sva ubrala krajšo pot, tako da se višje srečamo in izveva, da gre na Koren, midva pa na bolj oddaljeno Kompotelo. Doseževa prvo razpotje z odcepom za Košutno, nato drugo z odcepom za Koren, kjer je ruševje skoraj v celoti pod snegom. Pred seboj imava zasneženo pobočje Kompotele in slediva že narejeni gazi, ki ne sledi v celoti naravnim prehodom, temveč gre malce preveč naokoli in po ruševju. Končno stopiva na odprto pobočje in po njem hodiva direktno proti vrhu, kjer je nekaj pomrzjenega in delno poledenelega snega, ki se mu v kar največji meri izogneva. Doseževa vrh, kjer sta vpisna skrinjica in žig. 1989 m visoka gora je pravi razglednik in pogled zaokroži od sosednje Košutne, preko Krvavca in Zvoha do Korena, za katerim so komaj vidni vrhovi najvišjih Julijcev, in na najvišje vrhove Kamniško-Savinjskih Alp. Panorama se zaključi s pogledom na nižjo Mokrico in za njo planoto Velike planine.

Na vrh prikoraka še ena planinka, s katero pokramljava preden zapusti vrh, medtem ko midva še ostaneva in uživava v soncu in razgledih. Ko vidiva, da prihajajo novi obiskovalci, greva z vrha in nižje ubereva bližnjice do smerokaza za Koren. Z dobro voljo greva po gazi navzgor, stopiva skozi vrata na pobočju in slediva direktni gazi ob grebenu do 1999 m visokega vrha, kjer počiva znanka izpred nekaj ur. Tudi tu so lepi razgledi in poleg že videnih gora s Kompotele pogled seže še na bližnji greben Ježa, spodaj je planina Dolga njiva, za pobočjem Kalškega grebena vidiva Storžič in daleč zadaj se razprostirajo Julijci.

Seveda ne gre brez okrepčila in fotografiranja in nato se počasi odpraviva z vrha po že opravljeni poti nazaj na planino Koren, kjer ponovno sedeva na klopco ob steni koče. Nekaj minut preživiva na soncu in opazujeva senco, ki polzi po pobočju navzdol proti planini. Vstaneva in stopiva v senco ter se povzpneva nad planino, se spustiva v soncu, da prečiva v senci pobočje nad Korošico ter se povzpneva nazaj na razgledišče, kjer ujameva zopet sončne žarke, ki pa hipoma izginejo, ko prečiva pobočje Krvavca. Ponovno sva na soncu, ko stopiva na Kriško planino in z nje po kolovozu greva nazaj na planino Jezerce, od koder je le streljaj do parkirišča in zaključka pohodne ture.
 

eXTReMe Tracker