VEČER, Kalejdoskop - Andreja Čibron Kodrin: Prevaljski doktorji znanosti - Med zadnjimi je akademski naslov pridobil Jurij Gorjanc, splošni kirurg v bolnišnici, ...
… gorski reševalec letalec, zdravnik v visokogorskih in humanitarnih odpravah, raziskovalec, tudi ljubiteljski čarodej in glasbenik.
Prevalje so zaradi velikega števila doktorjev znanosti, seveda obeh spolov, posebnost v slovenskem prostoru in merilu, so prepričani v Kulturnem društvu Mohorjan. Ugotovili so namreč kar 53 nosilcev tega akademskega naziva, torej tistih, ki so prišli na Prevalje, tukaj delovali oziroma kot Prevaljčani doktorirali, delovali v domačem kraju ali odšli v svet. V okviru Sušnikovih dnevov je ena od prireditev od leta 2011 posvečena tudi tem posameznikom. Na letošnji je svojo disertacijo z naslovom Mehanizem z mrazom izzvane vazodiletacije kot napovedni dejavnik za dovzetnost omrzlin pri alpinistih predstavil Jurij Gorjanc, v pogovoru z Večerovim novinarjem in urednikom, tudi svojim sošolcem ter prijateljem Tomažem Rancem pa razkril še svoje druge dejavnosti in razmišljanja.
Začrtana smer raziskav
Jurij Gorjanc je splošni kirurg, kalil se je v slovenjgraški bolnišnici, zdaj dela v Šentvidu ob Glini na avstrijskem Koroškem. Doktorat je zaključek (nikakor pa ne konec) praktičnega in raziskovalnega skupinskega dela, ki se je začelo pred 19 leti. Če povzamemo poenostavljeno: raziskovalni izziv je bil ugotoviti, zakaj na odpravah nekateri alpinisti pomrznejo, drugi pa ne, čeprav so enako opremljeni. Ključna je mikrocirkulacija. Preverjali so jo z merjenjem temperature prstov, potopljenih v hladno vodo, in spremljanjem tako imenovanega lovilnega refleksa za ohranjanje prekrvljenosti prstov. Vsak alpinist ima svoj prstni odtis, kar omogoča primerjavo med njimi. S tem testom so tudi dokazali, da se prsti na rokah alpinistov na odpravi aklimatizirajo na mraz. Pomembna ugotovitev je tudi, da imajo alpinisti, ki so pomrznili, hladnejše prste oziroma krne, torej so občutljivejši za mraz. Prihodnja raziskovanja bodo usmerjena v terapije in ustvarjanje baze testov, ki bo na podlagi primerjave omogočala napovedati, ali je določen alpinist bolj dovzeten na mraz; v tem primeru se potem priporočajo grelni vložki, grelne nogavice in podobno.
Alpinizem vtkan v vsakdanje odnose
Leta 2000 se je Jurij Gorjanc kot zdravnik udeležil odprave Ski Everest, na kateri je Davu Karničarju uspel neprekinjen spust s smučmi z najvišjega vrha sveta. "Davu sem hvaležen, da sem lahko bil član njegove ekipe in da mi je dal možnost izkazati se," je povedal Gorjanc, ki je bil takrat v bazi edini zdravnik, skrbel je za kar tri odprave.
Skupaj s četverico soplezalcev je (z besedami Andreja Gradišnika, avtorja knjige Sanje) dosanjal sanje koroških alpinistov o vzponu na osemtisočak, ko se je leta 2012 povzpel na Broad Peak, kar je zmogel, kot je poudaril, predvsem zaradi izjemnega kolektivnega duha na tej odpravi. "Alpinizma nisem nikoli jemal kot samega sebi namen, ampak sem ga skušal vtkati v svoje delo, prijateljske odnose, v vse, kar živim," je pojasnil Gorjanc.
V vlogi zdravnika na alpinističnih odpravah je uvedel prakso, da ima vsak alpinist komplet prve pomoči z zdravili. "Alpinistom dovolj zaupam, da bodo v višinskih taborih v situaciji, ko gre za življenje, znali ravnati," je prepričan. Kot zdravnik pa je zavezan svetovati previdnost.
Je tudi gorski reševalec letalec; v dvajsetih letih si je v več kot 500 helikopterskih akcijah pozimi v Avstriji in poleti v Sloveniji pridobil ogromno izkušenj, a pravi, da bo to poglavje življenja zaradi kirurških izzivov kmalu zaključil.
S humanitarnostjo vračamo, kar smo prejeli
Jurij Gorjanc se je nedavno vrnil s svoje že dvanajste humanitarne odprave v Afriko, kamor kot zdravnik odhaja že deset let. Bil je že tudi v Mongoliji, Indiji, na Madagaskarju, prav tako v Gani, letos pa tretjič v Tanzaniji, kjer občutno primanjkuje kirurgov; samo 108 jih skrbi za 55 milijonov ljudi. Kirurška ekipa je pod Gorjančevim vodstvom en teden po ves dan operirala bolnike s trebušno kilo, saj je to tam zelo pogost pojav, relativno preprost poseg pa operirancem, med katerimi je veliko obolelih za aidsom, korenito izboljša življenje.
"Blagodejno deluje in je dobro za dušo, če naredimo nekaj, ne da bi za to pričakovali vračilo, ker smo tudi sami veliko brezplačno prejeli. Tako sem si tudi jaz v Afriki našel 'nišo', kjer lahko pomagam," je posebna obojestranska občutja, hvaležnost na eni in zadovoljstvo na drugi strani, pojasnil Gorjanc. Kam ga bo pot zanesla prihodnje leto, še ne ve, je pa njegova "srčna želja organizirati afriško odpravo v Afriko", v kateri bi bil le pomočnik: "Da bi Afričani začutili, da so sposobni, ko jih bo vedno več, reševati svoj kontinent."
Kako pa, po zdravnikovem mnenju, vsak od nas lahko reši oziroma ohrani svoje zdravje? Njegov recept gre v smeri uravnoteženosti vsega, tako prehrane kot gibanja. Sam pa stres, to kugo sodobnega časa, najuspešneje premaga z umikom v hribe in tišino ter z duhovnostjo. Tudi ni suženj sodobne tehnologije, na elektronsko pošto odgovarja dvakrat tedensko, ni prisoten na družbenih omrežjih, v ospredje odnosov pa še vedno postavlja neposredni pogovor.
Anreja Čibron Kodrin
Fotografiji: (1) Jurij Gorjanc na vrhu Broad Peaka, 8051 metrov;
(2) Jurij Gorjanc (drugi z leve) v skupini petih alpinistov na
vrhu Broad Peaka