Peter Podgornik: ... spletnega mesta www.primorskestene.com
To, kar počnem, je namenjeno plezalcem in ljubiteljem narave, da bodo lahko uživali v primorskih stenah in brezpotjih, istočasno pa lahko v primeru nezgod koristi reševalcem, da bodo lahko hitro in na pravem mestu pomagali.
Že na začetku plezalne poti sem spoznal, da je velik problem vodniška literatura. V tistih letih je bilo skoraj nemogoče dobiti takrat odličen plezalni vodnik Vzhodne Julijske Alpe, ki je bil izdan leta 1970. Prišla so leta, ko je bilo v stenah preplezanih veliko novih smeri, tudi v do tedaj neobdelanih območjih. Kljub tekočemu objavljanju teh novosti v Alpinističnih novicah, Planinskem vestniku in pozneje Alpinističnih razgledih so te novosti dobile smiselno obliko šele v skromnih plezalnih vodnikih, ki so jih pripravili dejavni plezalci tistega časa. Kljub temu, da so bili napravljeni v pionirskem ognju plezanja novih težkih smeri in je v njih najti tudi kakšno napako, so bili odlično vodilo plezalcem tistega časa. V zadnji letih je dobrodošel vir teh informacij zbornik komisije za alpinizem pri PZS – Slovenski alpinizem. Dolgotrajen trud posameznikov občasno rodi sadove v obliki novih plezalnih vodnikov, na račun interneta pa je mogoče priti do informacij za določene smeri. Prav plezalni vodniki z izborom najlepših smeri in na internetu dosegljive informacije za določene smeri so veliko plezalcev današnjega časa porinile za ograjo, kjer deluje čredni nagon. V prepričanju, da je to to, iščejo pod stenami že znane smeri in se istočasno izgubljajo pred možnostmi za nove smeri. Zmerom redkejše novice o novih smereh dajejo vedeti, da generacije starih gamsov odhajajo, mladi pa povečini nimajo pravega motiva oziroma ne vedo, kje je kaj, ker enostavno nimajo od kje izvedeti.
Osebno menim, da edino podatek o celotno obdelani steni, z informacijo o vseh preplezanih smereh in variantah, daje dober pregled nad opravljenim in ponuja nove možnosti. Čim boljše fotografije sten s pravilno vrisanimi smermi, opisi in skice smeri ter podrobni opisi dostopa in še posebno sestopa so garancija, da bo v stenah uživalo veliko plezalcev. Tisti, ki imajo oko za novo, bodo našli še marsikaj zanimivega. Ker je to naša alpinistična dediščina, menim, da je naša dolžnost, da jo ohranimo. Nekateri plezalci so podobno že začeli, čeprav je ostalo bolj pri spiskih smeri, je to že nekaj za začetek.
Pred dobrim letom sem se odločil, da bom poskusil na primeren način urediti področje primorskih sten, kjer se počutim vsaj malo poznavalca. Več kot tri desetletja sem poskušal čim več pridobljenih informacij ohraniti in jih nekega dne urediti v primerni obliki. V veliko pomoč so mi nekateri plezalci in vsa obstoječa vodniška literatura. Ker je to zahtevno in dolgotrajno delo, sem se odločil za postopno obdelavo sten in objavo na spletu, kjer bodo uporabniki poleg dobljene informacije lahko sodelovali s pripombami, dopolnili, uporabnimi fotografijami in seveda informacijami o novih smereh. Na tak način bomo pridobili največ koristnih podatkov in s tem poskušali stvari še izboljšati. Če bo nekoč, ko bodo stvari dodelane, možnost pridobljene podatke spraviti v papirnato obliko, bo to zares celovit dokument.
Če povem po kmečko: čas je, da tisto, kar smo plezalci vsa ta leta sejali, sedaj požanjemo. Eden od plezalcev me je tretji dan sodelovanja vprašal, kaj bom pa imel od tega, ko to počnem. »Nič,« sem mu odgovoril in najinega plodnega sodelovanja je bilo konec. Osebno živim v prepričanju, da so tisti bogataši, ki merijo bogastvo po debelini denarnice, itak večni reveži. Naj vas ogenj, ki sem ga pravkar zanetil, greje v teh hladnih dneh, grejte se ob njem in pazite, da ne ugasne. Mene greje že dolgo in srečen sem, ker mu moč ne popušča. Napravimo to v spomin na tiste, s katerimi smo se nekoč skupaj greli.
Peter