Primorski dnevnik: Izlet v neznano | Drugače mladi | Kleine Berlin | Miklavžev pohod | Geološki pohod po Openski okolici
Izlet v neznano
V nedeljo, 1. decembra, se bodo člani SPD Trst podali na tradicionalni, pozno jesenski avtobusni izlet. Čeprav je cilj prikrit, organizatorji zagotavljajo zanimiv in prijeten triurni pohod, užitek ob čudovitih razgledih in obilo prijetnega razpoloženja. Avtobus bo odpeljal iz Trsta, s trga Oberdan ob 6.30, oziroma s trga v Sesljanu ob 6.50. Izletni naporen, nujna pohodniška obutev in pohodniške palice, tudi topla obleka ne bo odveč glede na letni čas.
Drugače mladi
Člani planinske skupine SPDT »drugače mladi« se bodo zbrali v četrtek, S. decembra, m zadnjem letošnjem sestanku. Obujali bodo spomine na izlete iz pretekle sezone, pripravljali načrte za novo in si nazdravili ob bližnjem izteku leta. Sestali se bodo ob 10. uri v društvenih prostorih v Boljuncu, hišni št. 44.
Kleine Berlin
Odbor SPDT si je tokrat omislil čisto poseben izlet in sicer sprehod po kompleksu galerij protiletalskega zaklonišča, ki ga je med drugo svetovno vojno zgradila nemška vojska v samem središču mesta Trst Kompleks je danes spremenjen v muzej in ga lahko obiščemo. Sestavlja ga več galerij, med katerimi ena je bila namenjena civilnemu prebivalstvu druga, ločena galerija je nudila zavetišče nemškim vojakom. V eni izmed galerij je bilo tudi stopnišče, uporabljal ga je poveljnik Globočnik, ko se je iz svojega doma odpravljal na sodišče Še pred ogledom protiletalskega zaklonišča se bodo SPDT-ejevci sprehodili po tržaških mestnih ulicah in se zaustavili na krajih, kjer so potekala nemška neusmiljena zasliševanja, mučenja in poboji.
Izlet bo v soboto, 7. decembra. Zbrali se bomo ob 15.30 pri vhodu v Ljudski vrt na začetku ulice Cologna. Zaradi omejenega števila mest je nujna prijava do srede, 4. decembra. Pokličite na tel. št 040413025.
Miklavžev pohod
Slovensko planinsko društvo Trst vabi člane, da se udeležijo v nedeljo, 8. decembra, tradicionalnega, 20. Miklavževega pohoda na Krasji vrh, ki ga organizira PD Kobarid. Krasji vrh se nahaja med Bovcem in Kobaridom na gorskem grebenu Polovnik in je s svojimi 1773 m tudi najvišji vrh omenjenega grebena, zato je z njega lep pogled proti dolini reke Soče in okoliškim vrhovom.
Pohod traja predvidoma 6 ur, nujna je zimska oprema. Start je v Bazovici, ob 6 uri. Peljali se bomo do Drežniških Raven. Za vpis in informacije pokličite tel št. 3452420325 (odgovarja Mauro).
Geološki pohod po Openski okolici
Ves teden je deževalo, sledile so si nevihte z močnimi nalivi in tudi za nedeljo, 17. novembra, je bila vremenska napoved prav slaba, kljub temu se je ob dogovorjeni uri na Brdini zbrala peščica korajžnih SPDT-ejevcev pripravljenih, da se poda na jesenski geološki pohod. Paolo Sossi velik ljubitelj geologije, ki že vrsto let tržaškim planincem razkriva geološke in geomorfološke značilnosti našega Krasa, se je tokrat odločil za opazovanje morfološke raznolikosti okolice Opčin. Pohodniki so najprej zavili v ozek vaški klanec, ki se vije mimo lepo urejenega vhoda v tamkajšnjo krnsko jamo. Ta se nahaja prav v središču Opčin in se lahko ponaša z obsežno dvorano okrašeno s kapnikom in s številnimi rovu Pot so nadaljevali mimo nekdanje pralnice in kopališča ter mimo vrtače, ki ji domačini pravijo Mrči dol Od tod so se povzpeli na Stražni vrh, Iger je bil nekoč najbližji pašnik za vaško govedo, danes pa se spreminja v borov gozd Po cesti in kolovozih, ki se vijejo pod nadvozi in avtocestnimi mostovi, so prišli do ene največjih vrtač tega območja, do Malalanovega dola, nad katerim je speljano avtocestno vozlišče. Prisotne je presenetila bodisi pogostost kot razsežnost vrtač pa tudi njihova lega. S pomočjo geološke karte jim je Paolo Sossi predočil geološko zgradbo območja, ki ga sestavljajo plasti najčistejših krednodobnih apnencev. Take plasti so izredno propustne in omogočajo nastanek podzemnih kraških pojavov. V te plasti se danes poleg padavinske vode iztekajo tudi vse avtocestne izplake. V nadaljevanju pohoda je planince pot vodila še mimo zanimivih apnenčastih skal na katerih so lepo razvidni tudi drugi površinski kraški pojavi: velike škavnice z žlebički in obsežna škrapljišča. Ti enkratni pojavi so se razvili ker so apnenčaste plasti izredno propustne, so pa zaradi tega tudi izredno ranjive. Pri Šinkovci so pohodniki prečkali cesto, ki z Opčin pelje v Sežano in prišli na področje po katerem so speljani naftovod, plinovod in elektrovod. Ob pogledu na vse nevarne posege, ki jih je v zadnjih desetletjih človek vnesel v naravno tkivo, predvsem v tako geološko ranljiva območja, opazovalca kar spreleti.
Nebo so začeli prekrivati temni oblaki od daleč je bilo že slišati grmenje zato so pohodniki pohiteli še mimo Jakopinovega in Furlanovega dola ter prisluhnili zanimivi razlagi pri jami Bršljanovca. Grmenje je postajalo vse bližje, kljub temu so si privoščili še postanek na nadvozu Bohinjske železnice. Zadnja postojanka pa je bila udoma dolina Žburlovca z značilnimi previsnimi stenami.
Zadovoljni da so se kljub nespodbudnim vremenskim napovedim podali na izlet in hvaležni za nepozabna doživetja so se še v času poslovili od svojega vodiča, ki je tako darežljivo z njimi delil svoje znanje, saj se je tik preden so prišli na Brdino usula silovita ploha.