Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

10. dan Alpske konvencije 2019

POSVET: Pripravljeni na obvladovanje tveganj naravnih nevarnosti?
Petek, 18. oktober 2019, Hotel Jama, dvorana TARTARUS, Postojna

Dan Alpske konvencije 2019, deseti po vrsti, je bil posvečen obvladovanju tveganj naravnih nevarnosti. Potekal je v okviru Bogatejevih dnevov zaščite in reševanja v Postojni. Prvi del posveta je bil namenjen predstavitvi 7. Poročila o stanju Alp: Obvladovanje tveganj naravnih nevarnosti, drugi pa pogovoru o izzivih na tem področju.

Uvodoma je minister za okolje in prostor, Simon Zajc izpostavil, da obvladati tveganja pomeni, v kar največji možni meri, izogniti se naravnim nesrečam v prihodnje, kar je naš strateški cilj, pravzaprav želeno stanje. Pretekla dogajanja in poročila o naravnih nesrečah v Sloveniji in drugod po Evropi nas opominjajo, da je to zahtevna dolgoročna naloga, h kateri je treba bolj intenzivno pritegniti različne deležnike, pa tudi zainteresirano javnost. Zaradi podnebnih sprememb se obvladovanje tveganj naravnih nevarnosti srečuje s številnimi negotovostmi in nepredvidljivostmi. Poleg zmanjševanja poplavne ogroženosti ministrstvo pokriva tudi prostorsko načrtovanje, ki ima kot v prihodnost usmerjena dejavnost pomembno vlogo, ker lahko prostorski razvoj usmerja tja, kjer sta ranljivost in izpostavljenost za tveganja naravne nesreča manjša. Poskrbeti pa je treba, da so v načrtovalskem procesu vključene dobre strokovne podlage na osnovi zanesljivih in redno noveliranih podatkov, predvsem karte ogroženosti in ocene tveganj, pa tudi napovedi temperaturnih in padavinskih procesov.

Generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Darko But je predstavil vlogo Dnevov zaščite in reševanja, ki se vsako leto odvijajo v različnih delih Slovenije in s tem krepijo večje zavedanje o naravnih nesrečah, sodelujočih službah in njihovih vlogah ter približajo vsebino prebivalstvu. Naravne nesreče ne poznajo meja, zato je pomembno povezovanje in krepitev sodelovanja tudi s službami v čezmejnem prostoru. Na srečanjih so zato tudi vedno prisotne službe iz sosednjih držav.

Generalna sekretarka Alpske konvencije, Alenka Smerkolj, ki vodi Stalni sekretariat konvencije od julija letos, je poudarila izjemno vlogo Alpske konvencije v današnjem času; pred 28 leti napisana besedila konvencije in protokolov niso le izjemno aktualna, temveč so bila vizionarska, saj promovirajo trajnostni razvoj, ki ga danes šele poskušamo bolj natančno opredeliti skozi cilje trajnostnega razvoja na svetovni ravni. Alpska konvencija je tako primer dobre prakse udejanjanja trajnostnih ciljev.

Živa Novljan je predstavila ključne značilnosti Alpske konvencije, mednarodne pogodbe med osem alpskimi državami alpskega loka in EU, med drugim dejstvo, da se je temperatura v Alpah že dviginila za skoraj 2 stopinji Celzija. To predstavlja speficične izzive na različih področjih, od ohranjanja biodivezitete, oskrbe z vodo pa do potencialnih tveganj na katere vpliva pospešeno taljenje ledenikov v Alpah. Izpostavila je področja, ki so v jedru zanimanja: v ospredju so poleg podnebnih sprememb tudi druge, s trajnostnim razvojem Alp povezane teme, promet, zeleno gospodarstvo, naravne nevarnosti, energija, turizem, varstvo tal, hribovsko kmetijstvo ter prebivalstvo in kultura. Prezentacija je priloga tega poročila.

Jože Papež, član slovenske delegacije v Platformi PLANALP, ki je pripravila 7. Poročilo o stanju Alp, je najprej predstavil delovanje platforme. Ta je bila ustanovljena na VII. Alpski konferenci (2004) po katastrofalnih poplavah v alpskih državah leta 1999. Vloga platforme je zlasti strokovna razprava o konceptih za zmanjšanje ogroženosti pred naravnimi nesrečami, krepitev čezmejne izmenjave znanj, izkušenj in idej ter prepoznavanje dobrih praks. Platforma je do zdaj pripravila vrsto priporočil: priporočila za Celostno upravljanje tveganj naravnih nevarnosti, zgibanko o Sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za vsako alpsko državo posebej, priporočila Strategija prilagajanja na podnebne spremembe pri obvladovanju naravnih nesreč, priporočila za vzdrževanje varovalnih objektov Sistemski inženirski pristop pri zmanjševanju ogroženosti pred poplavami in erozijo. Ključni poudarek priporočil za vzdrževanje je, da je treba poleg sistemskega pristopa na nacionalni ravni kot prioriteto opredeliti ustrezno vzdrževanje obstoječih varovalnih objektov. Ugotovljeno je namreč, da je na območju Alp dva milijona gradbenih varovalnih objektov s skupno ocenjeno vrednostjo 50 mrd. EUR. Za njihovo vzdrževanje bi potrebovali 750 mrd. letno. Ker sredstev nikjer nimajo dovolj, se izvaja premislek o optimizaciji koncepta vzdrževanja tovrstnih objektov, kar vključuje tudi vprašanje o opuščanju vzdrževanja določenih objektov. Poleg strokovnega dela je pomembna tudi komunikacija z različnimi javnostmi in lokalnim prebivalstvom. Temu je bila namenjena praktična mednarodna delavnica o ozaveščanju mladih v Avstriji, aprila letos, kjer so strokovnjaki iz območja Alp s pomočjo modelov naravnih nevarnosti in različnih drugih orodij za komuniciranje tveganj stotim lokalnim osnovnošolcem predajali znanja in priporočila o pravilnem samozaščitnem ravnanju v času pred, med in po nevarnih poplavnih in erozijskih dogodkih.

/.../ Vse: celotno poročilo o dogodku.pdf

Ministrstvo za okolje in prostor RS
10. Dan Alpske konvencije

7. poročilo o stanju Alp:
OBVLADOVANJE TVEGANJA NARAVNIH NEVARNOSTI

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45944

Novosti