AK Slovenska Bistrica: V sredo, 27. novembra, ob 19. uri bo naš član Milan Romih v Viteški dvorani gradu v Slovenski Bistrici predstavil svojo drugo knjigo
V sredo, 27. novembra 2019, ob 19. uri bo naš član Milan Romih v Viteški dvorani gradu v Slovenski Bistrici predstavil svojo drugo knjigo, roman Skozi trave oblakov.
Vljudno vabljeni!
»Zame so gore veličastni in skrivnostni kraji. Prva potepanja po teh osupljivih pokrajinah mi ostajajo v spominu nekje med resničnostjo in sanjami, skupaj z nikoli dokončno izpolnjeno ljubeznijo, ki je po vseh teh letih plezanja in ekspedicij še vedno z mano, še vedno je polna sanj, vračanja, iskrivosti, neznanega … Gore nad Huarazom, Chamonixem, Katmandujem, v Sloveniji … so še vedno zapeljive, mikavne, svetle … Ostajajo del mene in klica, ki mu sledim …"
Napisal sem knjigo Takrat me počakaj, sonce, ki ponazarja moje doživljanje gora.«
(Milan Romih o sebi na strani
Alpguide). >
KMCS, 13.11.2019
Milan Romih – Skozi trave oblakov
NOVI ROMAN ALPINISTA MILANA ROMIHA
Gore so močnejše od življenja, močnejše od smrti, od vsega. Kogar začarajo in se ga polastijo, ne more več svobodno dihati, čeprav so prav gore zanj največja svoboda, melodija, zamaknjenost, poezija, smisel in tudi paradoks.
O takem doživljanju gora govori roman znanega slovenskega alpinista, pesnika in pisatelja Milana Romiha. V svoji novi knjigi z naslovom Skozi trave oblakov (samozaložba, 2019) povezuje zaljubljenost mladega fanta, študenta primerjalne književnosti, z njegovo predanostjo goram. Protagonist je v gorah junak, saj tam vse zmore in premaguje najbolj strme stene, v ljubezenskem srečanju pa je sprva plah in prestrašen ter nespreten in poln dvomov. Naključje je tisto, ki združi mladi par, toda dekle kaj kmalu začuti, da jo fant, čeprav jo zelo ljubi, postavlja šele na drugo mesto. Zdi se ji, da se ne more kosati z gorami, utesnjuje jo strah, da se bo ljubemu kaj zgodilo. Njuno zbliževanje in oddaljevanje je opisano v poetičnem jeziku, subtilno in z zamaknjeno predanostjo. Tudi sicer je avtorjev slog bogat, razkošen, prepreden z izbranimi prispodobami, jezikovno prečiščen in estetsko vabljiv. V romanu daje besedo prvoosebnemu in tretjeosebnemu pripovedovalcu, literarno prepričljivi so notranji monologi, pisec je močan v dialogih, njegovo opisovanje je slikovito in nazorno, hkrati sta v njem očitna pogled in videnje rahločutnega poeta. Pred bralkami in bralci se nizajo podobe iz visokogorij, spoznanja o ljudeh iz eksotičnih dežel, kamor se alpinist nameni, pred njimi vstajajo slike neznanega in drugačnega sveta, vendar pa se ta glede človeške topline, dobrote, spletanja vezi in ustvarjanja bližine ne razlikuje veliko od našega; v njem tudi zlu ni mogoče ubežati. S svojo posebno govorico se ponujajo avtorjeve pesmi, ki nam literarno stvaritev še bolj približajo in pomagajo vstopiti v lepoto v čisti obliki.
Marija Švajncer