Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Planinski vestnik - november 2019

 11.2019
Kazalo objav v vseh letnikih PV

Iskanje po vsebinah PV   

Gore nad Jezerskim
Foto: Vladimir Habjan

Opravičilo 

Zaradi tehničnih težav, je revija izšla štiri dni kasneje kot običajno.

Uredništvo PV

 

četrtek, 21. november 2019, ob 05:30, Dušan Škodič, ogledov: 625

Tema meseca: Davo Karničar 1962 - 1919 / Z nami na pot / Šola v Manangu med preteklostjo in sedanjostjo / Mladina in gore / Planinsko gospodarstvo ... 

UVODNIK
Nesmrtnost živih. Marta Krejan Čokl

DAVO KARNIČAR (1962-2019)
Alpinizem je ljubezen. Drejc Karničar
Moj vzornik Davo. Stipe Božić
Sočuten alpinist, trmast Jezerjan. Viki Grošelj
"Tist‘ smo nared‘l‘, za kar smo s‘m pr‘šli." Jurij Gorjanc
Mlad umre, kogar gore ljubijo. Damijan Meško
Konec je, ko prideš dol. Rožle Bregar
Samouk s posebnim značajem. Dejan Ogrinec
Stric Davo. Rosary Shrestha
Kaj reči na koncu. Tone Škarja
Prvi jezerski osemtisočak - Anapurna. Drejc Karničar

INTERVJU
Pogovor z Veroniko Rupnik in Heleno Škrl. Mateja Pate

POTI BREZ MARKACIJ
Pot iz Robanovega v Matkov kot. Miro Jurko - Medo

Z NAMI NA POT
Med haloške griče. Marjan Bradeško

ŠOLA V MANANGU
Med preteklostjo in sedanjostjo. Dušica Kunaver

TUJINA
Črnogorska podprvaka. Peter Pehani

MLADINA IN GORE
Zima je pred vrati. Barbara Bajcer, Vanja Blažica in Aleš Poredoš

OBLETNICA
Spomin, ki ne zbledi. Vladimir Habjan

PLANINSKE KOČE
Naj planinski koči 2019. Zdenka Mihelič

KOLUMNA
Doktor Jekyll in gospod Hyde. Mateja Pate

PLANINSKO GOSPODARSTVO
Tudi Luče v mreži Gorniških vasi. Zdenka Mihelič

FERATE
Novo v Gozdu Martuljku. Zdenka Mihelič

JUBILEJ
Osemdeset let Tomaža Banovca. Danilo Škerbinek

V SPOMIN
V tišini tiho teče čas. Iztok Rutar

NOVICE IZ VERTIKALE
LITERATURA
PLANINSKA ORGANIZACIJA
NOVICE
JUBILEJ
V SPOMIN


Uvodnik: Nesmrtnost živih

Ranljiv le v peto je bil skoraj nepremagljiv in zaradi tega neustrašen bojevnik. Čeprav je bil izurjen kot Špartanec, se je boril zase, ne za skupnost, kar je bila sicer bistvena lastnost špartanskega vojaka. Ahil pa se ni zadovoljil s slavo v času svojega življenja, hotel je postati nesmrten, za to pa je moral, paradoksalno, umreti.
Hektorju, trojanskemu princu, ki ga je ubila Ahilova sulica, ni bilo treba umreti, da bi se ga ljudje spominjali še tisočletja, nesmrten je postal zaradi svoje modrosti, poštenosti, predanosti družini, in ker se je boril zanjo, za svoje Trojance, za njihovo preživetje in svobodo, ne za lastno slavo.
"Legenda" je bil že pred smrtjo.
V slovenski kolektivni zavesti prej najdemo Hektorja kot Ahila. Bojan Križaj, Svetlana Makarovič, Milena Zupančič, Vlado Kreslin, Boris Pahor in še veliko drugih so zagotovo "Hektorjanci". Smrt jih ne bo naredila večjih, kot so že zdaj. Ne bodo postali "legende" po smrti, to so že. Zakaj v slovenski? Ker moram, če hočem najti "Ahilce", pogledati širše. Res so glasbene skupine The Doors, Nirvana, Queen polnile stadione skoraj po vsem svetu, ampak nesmrtnost jim je prinesla ravno smrt.
Kurtova, Jimova, Freddijeva. Za Amelio Earhart, pionirko letalstva, bi najbrž slišali predvsem tisti, ki jih zanima zgodovina letalstva, če je usodni poskus preleta Zemlje ne bi povzdignil med zvezde, o katerih še po skoraj sto letih ugibajo, ali njihova smrt mogoče ni bila prevara, snemajo filme in raziskujejo predvsem okoliščine izginotja. Kljub njihovi veličini pred slovesom.
"Trojanec" Davo Karničar je postal "legenda" že zdavnaj pred tragično smrtjo. Zaradi svojega značaja, dosežkov in življenja, skladnega s svojimi prepričanji. Bil je (in bo) sinonim za alpinistično smučanje, za Jezersko, za vztrajnost. Njegovi že boleča neposrednost in odkritost sta v ljudeh pogosto vzbujali strahospoštovanje, čeprav je bil nežna duša, ki jo je nesmrtno naredila njegova brezkompromisnost na vseh področjih. Tudi hektorjanska lastnost, ki je tako zelo izstopala, ko je šlo za njegovo družino, za Jezersko in ko je bilo treba reševati življenja ter pomagati. Kjer koli in kadar koli.
Da človek živi, in ne životari, mora biti izpolnjen na več področjih, predvsem pa mora biti iskren in pošten, a - zveni klišejsko, vendar je univerzalna resnica - najprej mora biti iskren in pošten do sebe. Slepljenje in pretvarjanje namreč upočasnita korak ali ga celo usmerita v pogubo, tega pa si oseba, ki se na smučeh spušča po vratolomnih strminah, ne more in ne sme privoščiti. Davova brutalna iskrenost in predanost vsemu, kar je bilo pomembno zanj, sta bili skupaj s sposobnostjo prepoznavanja trenutkov, ko se je treba obrniti, zmagovalna kombinacija. Ni se zadovoljil z nadomestnimi cilji, vedno je iskal popolnost, in to v tistem, kar je imel rad, kar je želel in hotel. In to vedno v skladu s tistim, kar je čutil in česar se je zavedal.
Na prvi pogled nezdružljivi lastnosti, dojemanje družine kot največje vrednote v življenju in podrejanje življenja za doseganje lastnih ciljev, sta bili zanj neločljivo povezani. "Le tako, da človek lahko počne, kar ima rad, ga lahko ima družina v vsej popolnosti." Kompromis? Ne. Življenje! In izjemno zavedanje ter spoštovanje vsega, kar je vredno.
Dava Karničarja smrt ni naredila večjega, kot je bil prej, v nesmrtnost so ga že zdavnaj okovali njegovi dosežki, njegova unikatnost in preprostost. Čeprav tega najbrž sploh ni hotel, ga je v slovenski kolektivni spomin in na svetovni zemljevid sproti zarisovalo vse, kar se je zgodilo pred tistim nesrečnim jezerskim jesenom. Njegova smrt je bila splet nesrečnih okoliščin, življenje pa (tudi) splet srečnih: "Ogromno ljudi v življenju išče, kaj bi počeli, da bi osmislili svoje bivanje. Jaz imam srečo, da je en del mojega življenja povezan s tem, kar očitno znam početi in tudi rad delam. Gore so tisto, kar je najgloblje zapisano v meni (1)."

Marta Krejan Čokl

--------------------------------
(1) Davo Karničar v dokumentarnem filmu Neustavljiv Mihe Kačiča.

Oznake: BIB
eXTReMe Tracker