Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

V občutljivem gorskem svetu

Delo, 18.11.2019 16.31
Z zeleno tehnologijo do manjšega ogljičnega odtisa v občutljivem gorskem svetu


Pogačnikov dom na Krikih podih je samooskrben

Fotografije Valentin Rezar

 

sreda, 20. november 2019, ob 05:28, Uredništvo G-L, ogledov: 392

Delo - Anja Intihar: ... z zeleno tehnologijo do manjšega ogljičnega odtisa

Pogačnikov dom je z vpeljavo novih tehnologij v okviru projekta SustainHuts bolj trajnosten. Ničelni odtis v gorskih kočah (še) ni mogoč.

Planinski objekti v Sloveniji so v večini energetsko zelo potratni. Konkretnih podatkov o porabi energije planinska društva oziroma krovna Planinska zveza Slovenije (PZS) nimajo, a glede na računsko rabo letne energije za ogrevane stavbe spadajo koče v povprečju v razred s porabo nad 200 kilovatnih ur na kvadratni meter. Ničelni odtis v občutljivem gorskem svetu je (vsaj za zdaj še) utvara, lahko pa z uporabo obnovljivih virov energije in izkoriščanjem vodikove tehnologije precej pripomoremo k trajnostni energetski oskrbi planinskih postojank.

Štiriletni projekt Life SustainHuts oziroma v prostem prevodu »trajnostne koče« je bil v desetih kočah po Evropi vpeljan prav z namenom, da bi objekte posodobili in optimizirali ter tako zmanjšali škodljive emisije. Na izbranih objektih v Sloveniji, Španiji, Italiji in Franciji so vgradili tehnologije, kot so fotovoltaika, mikrohidroelektrarna, vetrna elektrarna, gorivna celica, elektrolizer ter skladiščenje vodika in uporabo novih izolacijskih materialov v objektih z namenom prikaza prilagajanja na klimatske spremembe.

Danes so vsi glavni deležniki, slovenski partnerji projekta so poleg PZS še Razvojni center za vodikove tehnologije in Laboratorij za termoenergetiko Fakultete za strojništvo, podrobneje predstavili projekt, predvsem pa postregli tudi že s prvimi oprijemljivimi rezultati oziroma številkami.

Pedro Casero Cabezon, predstavnik koordinatorja projekta, Fundacije za razvoj novih vodikovih tehnologij iz španskega Aragona, je na začetku poudaril, da nadmorska višina, na kateri leži posamezna koča, za vpeljavo zelenih tehnologij ne predstavlja nobene ovire. Za cilj projekta SustainHuts so si sicer zastavili 20-odstotno izboljšanje energetske učinkovitosti, zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida za 21 ton in dušikovih oksidov za pol tone na leto za vsako kočo, vključeno v projekt. Poleg tega se bo, če se bodo njihovi načrti uresničili, zmanjšalo število helikopterskih prevozov za dostavo goriva, kar bo dodatno zmanjšalo letno porabo goriva za eno tono na kočo.

Iz Slovenije sta bila v SustainHuts vključena Kocbekov dom na Korošici in Pogačnikov dom na Kriških podih. Prvi je le teden dni po začetku projekta popolnoma pogorel, tako da zgolj drugi ostaja primer dobre prakse. Rešitve, ki so jih vpeljali s pomočjo projekta, so se - kljub rekordnemu obisku - izkazale za zelo učinkovite.

Zelena tehnologija se bo prihodnje leto vpeljala tudi na Dom Valentina Staniča pod Triglavom, montirati nameravajo fotovoltaiko in vetrnico za proizvodnjo električne energije.

Z novim sistemom oskrbe z električno energijo, ki v celoti temelji na energiji sonca in vetra, so na Kriških podih postavili vetrno turbino z močjo 1000 vatov, dva sklopa sončnih celic s skupno močjo 8550 vatov, sklop litij-ionskih baterij, ki lahko shranita 20000 vatnih ur energije in pretvornike električnega toka. Agregat na fosilna goriva v Pogačnikovem domu zdaj služi le še kot rezerva oziroma podpora za žičnico. Vplivi na naravno okolje Triglavskega narodnega parka so se z vpeljavo obnovljivih virov energije močno zmanjšali, so pojasnili na posvetu.

Več podpore države za vzdrževanje planinskih koč in poti

V enem letu se bodo ob podobnem vzorcu delovanja koče - novo tehnologijo so na Kriške pode postavili julija letos - emisije ogljikovega dioksida znižale za 44 odstotkov, dušikovih in žveplovih oksidov za 42 odstotkov, trdih delcev pa za 13 odstotkov, je na posvetu povedal Mitja Mori s Fakultete za strojništvo. Trdi delci so (bili) v največji meri posledica ogrevanja z biomaso, ki ostaja nespremenjeno, zato tudi zmanjšanje v tem segmentu ni tako izrazito.

Matej Planko s Planinske zveze Slovenija je ob tem sicer opozoril, da bo potrebno v prihodnosti razmisliti o vzdrževanju planinskih objektov in da bodo za trajnostni razvoj planinski koč nedvomno potrebovali podporo države oziroma pristojnih ministrstev. Vzdrževanje zdaj namreč sloni na plečih planinskih društev, ki svoje delo v večini opravljajo prostovoljno.

»Poslovanje planinskih koč zaenkrat omogoča zgolj neko sprotno, nujno vzdrževanje, ne pa investicijskega. Zato poskušamo državi že nekaj let dopovedati, da potrebujemo pomoč. Planinske koče in poti so osnovna infrastruktura za izvajanje celotnega »outdoor« turizma, ki je po strategiji razvoja ena od prioritet.« Na PZS svoje upe polagajo v razpis, ki naj bi ga Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo objavilo prihodnje leto, namenjen pa bo energetski in ekološki sanaciji planinskih koč.

eXTReMe Tracker