Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Vrh kraške planote

Gorenjski glas, 12.11.2019 21.23
Vrh kraške planote


Pogled proti Kovku s ceste / Foto: Jelena Justin


Zložen vzpon skozi borov gozd / Foto: Jelena Justin


Vrh Kovka s pogledom na Sinji vrh in Čaven ter Vipavsko
dolino. Foto: Jelena Justin

nedelja, 17. november 2019, ob 05:29, Franci Savenc, ogledov: 3628

Gorenjski glas - Jelena Justin: Kovk (961 m) – Obisk enega od vrhov na Vipavski gori.

Greben, ki se razprostira od Predmeje do Cola in nas navdušuje z neokrnjeno naravo. Kraška pokrajina udobnih stez, a strmih pobočij in nazobčanih, kamnitih vrhov.

Vipavska gora je greben kraške planote Trnovskega gozda, ki se razprostira med Predmejo in Colom. Greben se imenuje tudi Rob in Veliki Greben, dolg pa je osem kilometrov. Da prehodimo celoten greben med obema krajema, potrebujemo približno šest ur. A treba je priti še nazaj na izhodišče. Z Vipavske gore se Trnovska planota strmo, skoraj prepadno spušča proti Ajdovščini v Vipavski dolini, zato je izjemno razgledišče. Greben skriva celo verigo zanimivih, kamnitih vrhov, znamenita Pot po robu pa odkriva kotičke strmih grap in melišč, udobne steze pa tipičen kraški svet. Ne, danes ne bomo prehodili celega grebena, povzpeli se bomo le na en vrh od njih. Tokrat na Kovk.

Zapeljemo se v Logatec, kjer nadaljujemo proti Idriji. V kraju Godovič se usmerimo na cesto proti Črnemu Vrhu in Ajdovščini. Ovinkasta cesta nas pripelje do kraja Col, kjer na velikem parkirišču nasproti cerkve parkiramo. No, če imamo srečo, je možno parkirati tudi na odcepu, kjer se začne markirana pot na Kovk, a kljub temu je bolje avto pustiti na parkirišču nasproti cerkve.

S parkirišča po cesti nadaljujemo proti Predmeji, približno 10 minut, ko nas bodo markacije usmerile levo, na kolovozno cesto, ki se zložno začne vzpenjati proti robu Vipavske gore. Kolovozna pot zavije desno in se zložno vzpenja skozi borov gozd. Opazimo Knafelčevo markacijo s številko 1, kar pomeni, da hodimo po delu Slovenske planinske poti. Kmalu smo na razpotju, kjer lahko zavijemo levo na Pot po robu. Pot po Robu je precej bolj strma. Kakorkoli se odločimo, obe nas bosta pripeljali na vrh Kovka. Mi nadaljujemo desno, sledimo kolovozu, ki se kmalu spremeni v široko pot, ki se prečno vzpenja skozi gozd. Ves čas se zlagoma vzpenjamo, nikjer ni preveč strmo. Ko dosežemo konec strnjenega gozda, smo na travniku, ki ga prečimo, nato pa nas markacije usmerijo levo na nekoliko strmejšo pot. Vzpenjamo se spet skozi gozd in kmalu smo tik pod vrhom Kovka, do katerega se sprehodimo čez travnato pobočje.

Na vrhu Kovka je ličen križ, s klopjo in vpisno skrinjico. Razgled nas navduši. Pod nami se odpre celotna Vipavska dolina, pred nami pa vidimo zavit greben Vipavske gore, ki vodi naprej na Sinji vrh. Vmes so vrhovi Navrše, Otliški maj, Dolski maj pa Otliško okno itd. Greben se proti zahodu nadaljuje na Čaven in naprej proti Kuclju ter Velikemu robu.

Z vrha predlagam, da sestopimo po Poti po robu. Pot je ponekod precej strma, a izjemno razgledna ter navdušujoča. Pot nas pripelje na razpotje, ki smo ga videli že pri vzponu, od tam dalje pa se na izhodišče vrnemo po poti vzpona.

Nadmorska višina: 961 m
Višinska razlika: 334 m
Trajanje: 2 uri
Zahtevnost: 1 / 5

Komentiraj (1):

Marjeta Štrukelj, nedelja, 17. november 2019, ob 08:41

»A treba je priti še nazaj na izhodišče.«
Za vse, ki so vas te besede preplašile, a bi radi v enem kosu »vzeli« Pot po Robu, imam preizkušen recept. Uspe le v času šole, počitnice in konci tedna so rezervirani za avtoštoparje, nas pa zgodaj zjutraj s Predmeje, kjer smo parkirali v bližini avtobusne postaje (ta se nahaja ob razcepu za Tiho dolino), avtobus udobno zapelje na izhodišče pred Colom, potem pa po mili volji kolovratimo proti svojemu konjičku nazaj kolikor dolgo nas je volja. V nasprotni smeri take povezave ob ustrezni uri ni.

eXTReMe Tracker