Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

S Prevalj na šestnajst vrhov

Vecer.si 03.11.2019 04.52
S Prevalj na šestnajst vrhov

 

 

 

petek, 8. november 2019, ob 05:28, Bruno Fras, ogledov: 311

Večer v nedeljo, Potepanja - Andreja Čibron Kodrin: Si želite v enem dnevu, od jutra do večera, osvojiti čim več vrhov in spoznati odmaknjene kotičke v naravi?

Trasa, ki si jo je zamislil Prevaljčan Kristjan Krajger, ponuja prav to.
Izletniško pot, ki si jo je zamislil Prevaljčan Kristjan Krajger, lahko prehodite samostojno (pri čemer vam bodo v pomoč zemljevid in rumene puščice ter table na vrhovih), lahko pa tudi organizirano (udeležba je na lastno odgovornost).
Tradicionalni pohod Krajger organizira vsako leto, po navadi drugi konec tedna v oktobru. Letošnji pohod, že peti po vrsti, je izjemoma potekal tretji konec tedna v oktobru. Udeležilo se ga je 27 pohodnic in pohodnikov, poleg domačinov je pritegnil tudi ljubitelje narave iz sosednjih krajev (prvega pohoda v letu 2015 seje denimo udeležilo le osem pohodnikov).

Kristjanov pohod, s kratico KEP (ta vsebuje začetnico Krajgerjevega imena in prvo črko imena Etbina Melanška, sopotnika na vseh dosedanjih pohodih, ter črko p kot simbol za Prevalje), popelje na 16 vrhov v okolici Prevalj (na 15. cilj po vrsti, Suški vrh, 1130 metrov, se pohodniki letos niso povzpeli zaradi težke dostopnosti po vetrolomu). Nekateri vrhovi so v prevaljski občini, drugi so tostran ali onstran ločnice z mežiško oziroma črnjansko občino ali pa razmejitev poteka po njih. Šest jih je nižjih od tisočaka, najvišje se pne Kranjev vrh (1226 metrov). Razlikujejo se tudi po razglednosti, nekateri ponujajo lepe razglede, večinoma pa so sredi gozda. Pot z višinsko razliko okoli 1500 metrov je dolga približno 30 kilometrov in traja dvanajst ur. Letošnja novost je kartonček s točkami vzponov, v katerem pohodniki z nalepkami potrdijo svojo udeležbo na pohodu. Prisotnost na ciljnih točkah pa lahko zabeležijo tudi v vpisnih knjigah, ki so na nekaterih vrhovih.

Kristjanov pohod obsega naslednje vrhove v okolici Prevalj: Kajžerjev vrh (657 m), Riflov vrh (726 m), Pristov vrh (703 m), Volinjak (886 m), Andrejev vrh (897 m), Predovnikov vrh (1056 m), Kal (1108 m), Kajžarjev vrh (1113 m), Jankovec (1200 m), Kranjčev vrh (1226 m), Mučev vrh (1214 m), Goli vrh (1219 m), Pogorevc (1197 m), Štribovc (1151 m), Suški vrh (1130 m) in Temeljev vrh (659 m). 

Več kot le pešačenje

Trasa vodi po stezah (pot si ponekod deli z gorskimi kolesarji, kje tudi z lovci) in gozdnih cestah, markirana je pot na Volinjak. Poteka v senci gozdov (mestoma so opazne posledice žledoloma in vetroloma), na grebenih pa ponuja lepe razglede na okolico, bližnje kraje, kot so Leše, Prevalje in Mežica. Ne poskrbi pa le za rekreacijo in sprostitev v naravi, temveč pelje tudi mimo kulturnih, zgodovinskih in naravnih znamenitosti.

Na Lešah se pohodniki proti mističnemu Volinjaku, znanemu kot bivališče žal žen, ki so kmetu Hermonku svetovale, kdaj naj seje bob oziroma žito, povzpnejo mimo gotskih lepotic dvojic, cerkve sv. Ane in cerkve sv. Volbenka, ki še vedno varujeta skrivnost svojega nastanka.

V Mučevem na Platu, v bližini Šahmanove koče, postojanke Lovske družine Peca, je Šahmanov bunker iz NOB, kjer je nemška policija po izdaji 7. februarja 1945 napadla enajst partizanov, dva ubila in jih šest ujela, trem pa je uspelo pobegniti.

V bližini vrha Jankovec je skrivnostna jama Zvonica, globoka, kot jo je izmeril Krajger, dvanajst metrov. O njej krožijo zanimive anekdote. Čaka, da jo raziščejo jamarji. Kačja smreka v Kotu je posebnost med primerki svoje vrste, saj njene veje zaradi posebne oblike oziroma zvitosti spominjajo na kače.

Naravno plezališče Vranske peči je bilo nekdaj zelo obiskano in priljubljeno med alpinisti, še vedno nanj opozarja tabla. Na Ravnjakovem vodnem zbiralniku pri potoku pa je še edini smerokaz za bližjo tehniko Netopir,  ilegalno partizansko tiskarno v votlini, do katere sicer še vodi komaj opazna stezica.

Krvava peč pa je menda dobila ime po tragičnem dogodku, ko so pred davnimi leti v hudi zimi pogrebci v dolino nesli mrliča in je enemu od njih usodno spodrsnilo, nosila so se zdrobila, on pa se je pri padcu tako poškodoval, da je njegova kri poškropila okolico.

Temeljev vrh nosi ime po kmetiji Temelj, kjer naj bi bil po ljudskem izročilu nekdaj grad (dandanes pa domišljijo buri skalnata odprtina, iz katere veje topel zrak), dom treh kraljičen, ki so utonile v jezeru, na krajih, kjer so našli njihova trupla, pa so sezidali cerkvi sv. Barbare in sv. Device Marije ter Rozalijino kapelico.

Kristjanovi pohodniki po povabilu obiščejo tudi bivak Suška bajta (1043 m) v bližini Obretanovega, kjer je leta 1995 Prevaljčan Ferdo Kralj pred propadom obvaroval hišico, v kateri so bivali predniki dr. Franca Sušnika, ustanovitelja ravenske gimnazije in študijske knjižnice. Ne le, da je leseno kajžico zgledno obnovil, uredil je tudi okolico in jo okrasil s svojimi izdelki, skulpturami iz lesa in lesenimi tablami z lepimi mislimi in sporočili. V vpisni knjigi zbira vtise obiskovalcev.

Rekreacija in prijetno druženje

Jesenski pohod, ko je narava odeta v živahne barve, sploh če je tak, kot je bil zadnji, ob prelepem vremenu (na drugem pohodu so denimo udeleženci že naleteli na sneg pri Šahmanovi koči, ob koncu dneva pa jih je močil dež), postreže tudi z množico motivov, ki jih je vredno shraniti v spomin pa tudi na spominsko kartico v fotoaparat. Ljubitelji gob domov prinesejo tudi okusno večerjo. Medtem ko brinovih jagod skoraj ni več mogoče pokusiti, ker je brin vse redkejši, ga je na vrhu Pogorevca, po mnenju večine najlepšem od vseh obiskanih vrhov, še dovolj, da nekaj plodov naberemo za zobanje. Tudi katero od zdravilnih rastlin, denimo materino dušico, je ta čas še mogoče najti na travnikih. Poleg domačih živali, goveda in konjev, ki so, razumljivo, pri kmetijah, pa obvestilne table v gozdu med Pogorevcem in Štribovcem naznanjajo, da je tam rastišče velikega petelina. Četudi pohodniki niso glasni in se spoštljivo pomikajo skozi gozd, se divje živali zagotovo skrijejo pred njimi. Da pa jih je kar nekaj, potrjujejo lovske opazovalnice.

Kristjanov pohod je (bo) všeč vsem, ki imajo radi domače kraje in ljudi, in je priložnost za ne preveč naporno rekreacijo ter prijetno druženje.

Andreja Čibron Kodrin

SKRIVNOSTNA JAMA ZVONČICA

Kot pravi ljudsko izročilo, so se kmetje bali, da v jamo ne bi padlo njihovo govedo, ki se je paslo v bližini. V želji jamo z ozkim vhodom raziskati, se je vanjo podal pogumni mladi pastir. Fanta so navezali na vrv in ga opremili s karbidovko in zvoncem, da bi z njim dal znak, ko bi prispel do dna. Dolgo časa so mladeniča spuščali v notranjost, a zvonček se ni oglasil. Počakali so, misleč, da fant raziskuje podzemne dvorane. Ko so pastirčka po dvajsetih minutah končno povlekli na svetlo, so ugotovili, da je mrtev, ker se je utopil. Jama je dobila ime po zvončku.

Čez nekaj časa so na tem območju sekali les. V jamo so zmetali ogromno debel, šele oseminosemdeseto jo je napolnilo do konca, pri čemer je iz jame štrlelo še kaka dva metra hloda.

Jamarji so nedavno nameravali Zvončico raziskati, a bi morali odstraniti/razstreliti les. Ker pa je to območje vir pitne vode za bližnji kmetiji, tak poseg ni mogoč. Za zdaj torej jama ohranja svoje skrivnosti, je pa Kristjan Krajger s preprostim merjenjem z vrvico in utežjo ugotovil, da je globoka (vsaj) dvanajst metrov.

eXTReMe Tracker