Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

O lastništvu

Dnevnik, 30.10.2019 06:49
O lastništvu Sedmerih jezer bodo spet odločali v UE Radovljica


Delo/G-L, 20.10.19:
Kdo so slovenski veleposestniki

Dnevnik, 29.10.2019: Denacionalizacija;
na sodišču še en zajeten zahtevek Nadškofijed Ljubljana
Dnevnik, 24.10.2019: Nadškofija
do 22 milijonov evrov zaradi polžjega vračanja gozdov

Nedeljske novice, 10.10.2019: Cerkev v bitki z državo


nedelja, 3. november 2019, ob 05:30, Uredništvo G-L, ogledov: 583

Dnevnik - Tatjana Pihlar: ... Sedmerih jezer bodo spet odločali v UE Radovljica

Ministrstvo za okolje in prostor je lani z delno odločbo zavrnilo zahtevo Nadškofije Ljubljana, da bi z denacionalizacijo v naravi dobila nazaj tudi Sedmera jezera. Upravno sodišče je zdaj njegovo odločbo odpravilo in zadevo vrnilo radovljiški upravni enoti, ki je o njej odločala 26 let.

Denacionalizacija nepremičnin na območju Doline Triglavskih jezer oziroma Sedmerih jezer, ki so ena od slovenskih naravnih svetinj, a jih Nadškofija Ljubljana želi nazaj v naravi, se vleče že od julija 1992. To zadevo je najprej 26 let neuspešno reševala upravna enota Radovljica. Februarja lani jo je prepustila ministrstvu za okolje in prostor (MOP), to pa je ekspresno hitro (13. julija 2018) izdalo delno odločbo, s katero je namesto vrnitve dela nepremičnin (jezer, gozdov, skalovja …) na območju Doline Triglavskih jezer v naravi nadškofiji odmerilo okoli 185.000 evrov odškodnine v obliki državnih obveznic. Plačati bi ji jo moral Slovenski državni holding (SDH), a se je zoper odločbo pritožil na upravno sodišče. Enako je storila Nadškofija Ljubljana.

Konec več kot četrtstoletne sage?

Upravno sodišče je odločbo MOP zdaj odpravilo in zadevo vrnilo v odločanje radovljiški upravni enoti, in sicer z utemeljitvijo, da okoljsko ministrstvo ni stvarno pristojno za reševanje tega denacionalizacijskega primera. Bilo bi, če bi bile nepremičnine, ki so predmet denacionalizacije, s posebnim aktom razglašene za naravni spomenik. Toda upravno sodišče je odločilo, da odlok o razglasitvi Doline Sedmerih jezer za narodni park iz leta 1961, ki ga je kot dokaz priskrbelo državno odvetništvo, ni poseben akt o razglasitvi posamezne nepremičnine za naravni spomenik ali naravno znamenitost.

O zahtevku mora – tako upravno sodišče – zato odločiti upravna enota in ne ministrstvo. S tem naj bi se končala več kot četrt stoletja trajajoča saga ugotavljanja stvarne pristojnosti za denacionalizacijo območja Doline Triglavskih jezer.

Ministrstvo za okolje in prostor smo med drugim vprašali, ali to, da je sodišče njihovo delno denacionalizacijsko odločbo, ki se nanaša na Triglavska jezera odpravilo, pomeni, da lahko denacionalizacijski upravičenec dobi v naravi nazaj tudi jezera in slapove. »Zaradi odsotnosti pristojnih« nam na vprašanja včeraj niso uspeli odgovoriti.

Vrniti naravno znamenitost ali ne?

Neuradno pa smo izvedeli, da je upravno sodišče zavzelo stališče, da je javno dobro, kamor sodijo tudi jezera, izvzeto iz pravnega prometa, zato ne more biti predmet vračila v naravi. To stališče bo gotovo v pomoč upravni enoti pri nadaljnjem odločanju. Spomnimo, tudi soavtor zakona o denacionalizaciji, pravnik dr. Rajko Pirnat, je pred časom za naš časopis dejal: »Če bodo lokacijo slapa Savica in Doline Triglavskih jezer vrnili Cerkvi, me to malce preseneča, saj naj bi bila vodna zemljišča v lasti države.« Vračanju naravnih znamenitosti v naravi ni naklonjen niti ustavni pravnik dr. Lojze Ude. »V tem primeru se nam lahko zgodi kot v tujini, da bo kar sredi poti do Triglavskih jezer visel napis zasebno, tako kot v Avstriji. Tam ponekod sploh ne moreš do Vrbskega jezera, ker te zatolče napis 'privat',« je povedal v enem od pogovorov za Dnevnik.

Vodna zemljišča na območju Doline Triglavskih jezer sicer predstavljajo manjši delež površin, ki so predmet denacionalizacije. Glavnino zasedajo neplodna zemljišča (bilo naj bi jih okoli 1870 hektarjev), gozdovi (1150 hektarjev) in kmetijska zemljišča (170 hektarjev), za vrnitev katerih v naravi tudi po mnenju SDH ne bi bilo ovir, zato bi bila potrebna razmejitev. Toda pristojnim v 28 letih še ni uspelo ugotoviti natančnega obsega naravnih jezer in vodnih zemljišč. Njihova odmera bi bila namreč zahteven in drag zalogaj.

Nadškofija že tretjič ponuja poravnavo

Nadškofija Ljubljana se je na sodbo upravnega sodišča takoj odzvala s poravnalno ponudbo, ki jo je za nepremičnine na območju Doline Triglavskih jezer spisala že dvakrat (v letih 2015 in 2017), a jo je država obakrat zavrnila. Kot smo takrat poročali, bi se Cerkev zadovoljila s tem, da bi nepremičnine na tem območju (gre za okoli 3200 hektarjev kmetijskih, gozdnih, vodnih in skalovja) dobila v last, ne pa tudi v posest. Posest na njih bi na podlagi dolgoročne najemne pogodbe ohranila država. Nadškofija je leta 2017 predlagala, da bi letna najemnina znašala 20.000 evrov, vendar je država ne bi plačevala njej, temveč bi se zavezala, da bo ta denar namenjala za vzdrževanje planinskih poti, za nameščanje obvestilnih tabel, odpravo posledic nesreč … V primeru predlagane poravnave bi se Nadškofija Ljubljana odpovedala tudi odškodnini za nezmožnost uporabe vseh 3200 hektarjev zemljišč na območju Doline Triglavskih jezer, ki bi ji (skupaj z zamudnimi obrestmi) v primeru vrnitve nepremičnin v naravi pripadala po 72. členu zakona o denacionalizaciji.

 

Oznake: TNP
eXTReMe Tracker