... z nezaigrano pozitivnimi ljudmi v objemu neokrnjene narave
V četrtek, 17. oktobra, se je v okviru Odbora planinstvo za invalide/OPP, ki deluje v okviru PZS, izvedel inkluzijski pohod po Krajinskem parku »Rački ribniki«.
Pohoda so se udeležili uporabniki iz 13 različnih zavodov, društev oz. centrov širom Slovenije. Na startu pohoda pri Lovskem domu Rače, kamor so se pripeljali z avtobusom, kombiniranimi ali osebnimi vozili, se je zbralo 180 nadebudnih pohodnikov in med njimi tudi 20 težje pomičnih, ki uporabljajo invalidske vozičke.
Po uvodnih pozdravnih besedah, rokovanju in objemih, so se pohodniki razdelili v dve skupini, ena skupina udeležencev se je podala na krajšo »Grajsko pot« v dolžini ok. 4,5 km, druga skupina pa se je podala po »Turnovi poti oz. Močvirkini poti« ter po delu »Grajske poti« v dolžini ok. 7 km.
Vabilo za pohod smo objavili tudi na spletu, dotopno je tukaj. Kaj je tisto drugačno, posebno in privlačno na inkluzijskih pohodih? Zakaj gremo? Ker srečaš vedno nove obraze, ker se je prijetno družiti z nezaigrano pozitivnimi ljudmi in ker si v naravi. Tako čisto preprosto obdan z neokrnjenostjo, svežino in nagrajen z razgledom. Zraven prijetnih pogovorov se nam pripetijo tudi nepozabne stvari. Impresiven nizek prelet dveh labodov nad našimi glavami, ko je pogled na velikost razpetih kril sapo jemajoč. In vse kar lahko poveš je: »Vav«. Slike tega nimamo, imamo pa doživetje in navdušenje o katerem lahko govorimo.
Planinci so ljubitelji narave in jo varujejo, zato so pridno pobirali smeti ob poti. Hvala, da vam je mar. Pohodniki so prišli iz vseh vetrov z istim ciljem, da hodijo. Veliko nas je bilo na pohodu, kar je bila nova izkušnja za marsikogar. Veliko se jih je prvič udeležilo inkluzijskega pohoda, ki je bil medgeneracijsko in prostovoljsko obarvan. Veliko je bilo smeha, dobre volje in tudi petje je ponesel veter čez ribnike.
Prostovoljci so vodniki, ki so varno peljali pohodnike po poti. Prostovoljci so bili spremljevalci. Po prehojenih poteh so se udeleženci tokratnega pohoda, ki se je začel v megli in končal v lepem sončnem vremenu, ob Lovskem domu, posladkali z mini roladami in se okrepčali s sokovi in koka kolo. To je bil letošnji zadnji pohod. Drugo leto pa začnemo spomladi s pohodom na Kras. Vzdušje na pohodu je bilo veselo in sproščeno. Pohodniki so pohvalili organizacijo in povedali, da je bilo super, da bodo še prišli in spraševali, kdaj bo naslednji pohod.
Udeleženci so povedali: »Prvič smo se udeležili pohoda. Bilo nam je zelo všeč, primerna pot za invalide dobra organizacija.« in »Prvič sem se pridružila kot prostovoljka in izkušnja je bila nadvse prijetna. Hvala, ker združujete svoje moči, energijo in ljubezen za vse drugačne, a najbolj srčne otroke.«
Bilo je to še eno nepozabno doživetje z ljudmi, ki so "nekoliko drugačni", z veliko pozitivne energije, predvsem pa ljudje z velikim srcem.
Hvala, da ste z nami delili korak.
Igor, Marjeta, Stojan